Prvi teden v juliju je v Kulturnem centru patrov Barnabitov, na sedežu Varšavskega bogoslovja, bil mednarodni kongres o duhovnih poklicih. Slogan kongresa so bile besede apostola Pavla To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu (Flp 2,5). Na mednarodnem kongresu s ose brali voditelji narodnih središč za duhovne poklice iz 18 evropskih držav, med njimi več škofov iz Poljske, Češke, Španije in Italije, ter tudi opazovalci iz ZDA.

Slovenijo je zastopal dr. Stanislav Slatinek, voditelj centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji. Predsednik kongresa je bil škof mons. Oskar Cantoni, ki v imenu Evropske škofovske konference (CCEE) predseduje tudi združenju in organizatorji vsakoletnega kongresa, European Vocations.

Na prvem predavanju je škof Marek Solarczyk, sicer profesor zgodovine, opisal vzgojo bogoslovcev med komunizmom na Poljskem, to je od leta 1946 do 1989. Poleg zgodovine Poljske in vzgoje je opisal tudi življenje bogoslovcev v omenjenem obdobju. Komunistična oblast se je zelo trudila, da bi njihovo števil očim bolj zmanjšala, med bogoslovce je celo pošiljala agente, kandidati pa so dobivali ugodne ponudbe, ki bi bile uresničene le, če bi zapustili božjo pot. Bogoslovci so bili tudi zaprti in mučeni, zato so poljski škofje zaprli bogoslovja pod najhujšo komunistično oblastjo in na skrivaj odpirali nova. Tako so vzgojili dobre duhovnike, ki svoje poslanstvo opravljajo še zdaj.

Pri pastoralnem poklicu je potrebno veliko potrpljenja in vztrajanja, zato se je treba posvetovati, razmišljati in moliti ter se s kandidatom temeljito pogovoriti. Fotografija je ilustrativna.

Foto: Tatjana Splichal

Škof mons. Jorge Carlos Patron Wong iz Vatikana je poudaril prizadevanje Cerkve za duhovniške poklice, ki je pomembno, saj so mnogi verniki opustili vero, mi kristjani pa smo poklicani, da živimo po verskih načelih in pričujemo, v središče svojega življenja pa postavimo Kristusa, zato je »skrb za poklice Kristo-centrična«.

Na drugem dnevu kongresa je prvi spregovoril prof. Tadeusz Ruciniski, predavatelj pastoralke na univerzi v Varšavi. Začel je z Jezusovimi besedami Kdor ima ušesa, naj posluša, a nato povedal, da glas Boga ni dovolj slišan, ker je svet poln premnogih drugih glasov, ki človeka premamijo in odvrnejo od vere. prepričan je, da kar človek posluša, to sčasoma postane. Žal so zato ljudje premamljeni od številnih ponudb in poslušajo glasove, uperjene proti Bogu. Tudi papež Frančišek pogosto poudarja, da so kristjani v zdajšnjem svetu najbolj preganjani. Svoje predavanje je prof. Tadeusz Ruciniski končal pozitivno, ko je omenil tihi glas nove evangelizacije, ki postaja vedno glasnejši. Božji glas lahko najbolj slišimo v molitvi in češčenju. Ta zvok je drugačen, saj pomirja, rešuje in odrešuje. Vsak človek mora prepoznavati ta glas in pomagati tudi drugim, da ga ne bodo preslišali.

Popoldne je nastopil prof. Bartosz Adamczewski, ki se je najprej navezal na svetopisemsko zgodbo Kajna in Abela ter iz njega izvlekel nauk, da je sovraštvo pogubno čustvo in še zdaj zastruplja ljudi. Z njim uničujemo svojega bližnjega, namesto da bi ga imeli radi, kot nas je naučil Jezus. Škodi pa tudi sam sebi in svoji okolici. Človek,k i sovraži, ne more biti srečen in sčasoma ostane sam. Rešitev pa je v Jezusu Kristusu prof. Bartosz Adamczewski je prebral še nekaj odlomkov, s katerimi je opisal človeško stisko, iz katere ga lahko reši le Kristus.

Tretji dan je imel glavno predavanje p. Stephan Langridge, direktor Centra za duhovne poklice v Angliji. Ukvarjal se je s Kristusom, ki je po njegovem mnenju najboljše izhodišče za poklicne pastorale. Težave vidi predvsem v tem, da kandidati za duhovništvo prehajajo med ustanovami. Meni, da ni prav, da se vsakemu kandidatu, ki želi zamenjati vzgojno hišo, takoj ugodi ali nemudoma odslovi, temveč je treba vsak primer skrbno preučiti in ga reševati posebej. Zaveda se, da je pri pastoralnem poklicu potrebno veliko potrpljenja in vztrajanja, zato se je treba posvetovati, razmišljati in moliti ter se s kandidatom temeljito pogovoriti, kar se imenuje nova evangelizacija. Najprej je treba kandidata izprašati o njegovi veri in odnosu do Kristusa.

Kot drugo težavo je navedel, da so kandidati za duhovništvo pogosto usmerjeni le v zunanje stvari, kot so liturgija, kariera in denar. Pri tem se je spraševal, ali je tak kandidat res poklican in pripravljen na duhovniški poklic. Kandidata je treba spremljati, ga presoditi in spoznati njegov notranji svet. Pomagati mu moramo spoznati, ali ga Bog res kliče v duhovništvo ali redovništvo. To je mogoče tudi v skupini, ki se ukvarja z razločevanjem poklicanosti, kot je skupina Samuel.

P. Stephan Langridge je poudaril še, da morajo biti kandidati praktični kristjani, da se lahko hitro udomačijo v veri. »Kandidati, ki niso praktični kristjani so dejansko brez korenin in brez življenjske prakse.« Veselje in želja po duhovništvu jim ne bosta nadomestila praktične vernosti. Med kandidati pa so celo neverni, ki potrebujejo drugačen pristop – nekaj let morajo živeti med kristjani, da bi pridobili bistvene oz. temeljne korenine za svojo vero. Vsako bogoslovje mora leto dni uvajati nove kandidate. Pomembno je, da mladi zaslišijo Kristusov klic in ga nosijo v sebi. Treba ga je uvesti v molitveno življenje.

Na kongresu so se vsi udeleženci razveselili, ker se v Evropi povezujejo narodna središča in komisije za duhovne poklice. Pri tem pa je treba biti optimisti, kot je tudi papež Frančišek. »Še posebej, kadar papež spregovori o duhovnih poklicih, vedno opisuje lepoto svete maše. Papež Frančišek je poln vere. To je zgled, ki ga danes potrebujejo vse narodni centri za duhovne poklice.« Da pa v današnjem svetu vera ne bi ugasnila, so organizatorji kongresa predlagali branje dokumenta Novi poklici za novo Evropo, v katerem najdemo smernice za novo pastoralo.

Naslednje leto bo mednarodni kongres za duhovniške poklice v Pragi od 6. do 9. julija.

Pripravila Katja Cingerle, po poročilu msgr. dr. Stanislava Slatinka, predsednika Medškofijske komisije za duhovne poklice pri SŠK