Bližnji referendum o potrditvi ali zavrnitvi družinskega zakonika je izzval tudi katoliške pedagoge, da se jasno opredelijo do tega zakona. K temu jih je ne nazadnje spodbudila tudi odločba ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o družinskem zakoniku, v kateri med drugim piše, da gre pri zakoniku »za zakon, ki ureja celotno področje družinskega prava. Ureja torej vprašanja, ki zadevajo temeljna medčloveška razmerja, zato se tiče vseh posameznikov. Referendumsko odločanje glede na takšno vsebino zakona pridobi posebno težo.«

V svoji izjavi za javnost katoliški pedagogi izhajajo iz ugotovitve, da se temeljna medčloveška razmerja vzpostavljajo tako, da svoboda in obseg pravic enega (ali ene interesne skupine, ne odvzemajo svobode in obsega pravic drugega (ali druge interesne skupine). Pri tem je, kot opozarjajo, še posebej treba biti pozoren na vzpostavljanje razmerij, ko je ena stran izrazito močnejša, druga pa nebogljena. V takšnem odnosu so lahko interesi odraslih glede na interese otrok.

Na tej podlagi in zato, »ker se v javnih soočenjih mnogokrat 'mešajo jabolka in hruške'«, katoliški pedagogi poudarjajo naslednja dejstva, povezana z družinskim zakonikom:

»1. Definicija družine posega ne samo na pravno področje, ampak tudi na druga področja, zato menimo, da predlagana definicija družine ni primerna za družinski zakonik.

2. Menimo, da predlagani družinski zakonik ni bil pisan v duhu varovanja otrokovih pravic, ampak v duhu interesov drugih skupin, zato je prišlo do tako močnega upora med ljudmi.

3. Družino umevamo kot osnovno enoto družbe, kjer otrok sobiva s svojima roditeljema, v očetu in materi prepoznava naravna predhodnika samega sebe, v materi žensko in v očetu moško naravo, v zvezi matere in očeta pa dodatno entiteto, ki jo neizmerno potrebuje. Če se otrokova starša razideta, mora družba omogočiti otroku, da ohrani stike tako z materjo kot z očetom, saj ne glede na to, da nista več v partnerskem razmerju, ostajata oče in mati otroka in otrok potrebuje oba.

4. Istospolno usmerjene ljudi razumemo in sprejemamo kot povsem enakopravne tistim z naravno pričakovano spolno usmerjenostjo tako v pravicah kot tudi v odgovornostih in omejitvah.

5. Istospolni partnerji nimajo pravice do posvojitve otrok, ker otroci ne morejo biti nikoli predmet pravic nikogar.

6. Istospolnim skupnostim je treba zagotoviti ustrezno zakonsko zaščito in dostojanstvo.

7. Otroke, ki so izgubili starše, lahko posvojita zakonca, ki sta lahko najboljša vzgojitelja. Kot ženska in kot moški ter kot moško-ženska naveza v treh entitetah zanesljivo nadomeščata oba roditelja. Potrebujeta veliko srce in veliko poguma ter uvidevnosti, saj bo posvojenec urejenosti in ljubezni krušnih staršev navkljub v določenem razvojnem obdobju zahrepenel po rodnih starših in iskal stik z njima. Vsak otrok bi rad poznal svoje starše.

8. V istospolnih skupnostih ženska-ženska in moški-moški za otroka bistvene in naravno pričakovane zveze moški-ženska očitno ni. Posledično istospolne zveze kot morebitne posvojiteljice otrok niso primerne, ker ne omogočajo naravnega razvoja spolne identitete otroka.

9. Ne glede na situacijo, v kateri se otrok znajde, pedagogi z vsem spoštovanjem in isto ljubeznijo učimo in vzgajamo vsakega otroka.«

Zaradi navedenih razlogov bodo člani Društva katoliških pedagogov Slovenije na nedeljskem referendumu glasovali proti uveljavitvi družinskega zakonika.