A kljub silnemu premišljevanju dostikrat ravnam nepremišljeno, predvsem pa vedno znova spoznavam, da kaj uide mojim mislim in se spremeni v pomislek, ali pa mi zdaj, v vsaj po številki zrelih letih, pridejo na misel reči, ki bi se jih moral že kdaj domisliti.

Ni vsako razmišljanje že molitev, kot tudi ni vsaka molitev razmišljanje. Je pa dejstvo, da mnogi veliki misleci niso bili oziroma niso molivci, da pa so veliki molivci vsi po vrsti veliki misleci, le da se mnogi od njih – hvala bogu in hvala Bogu – tega v svoji ponižnosti niti ne zavedajo.

Nebeška in zemeljska Trojica, Bartolomé Esteban Murillo, 1677. VIR: Wikipedia

Pa sem malo razmislil o svojih razmišljanjih in molitvah. In sem ugotovil, da kljub temu, da brez pomisleka pristajam na cerkveno dogmo o Sveti Trojici in nanjo ne le pristajam, ampak tudi verujem, da so v Enem in Edinem združene tri Božje osebe, ko rečem »Bog«, vendarle mislim na prvo osebo – na Boga Očeta, ki ga najpogosteje kličem v svoje misli in na pomoč z molitv...