21. maja 1972 je znamenito Michelangelovo Pieta, ki je javnosti na ogled v baziliki sv. Petra v Vatikanu, napadel naključni obiskovalec s kladivom, ki mu je uspelo izmuzniti se varnostnikom pred svetiščem. Avstralec madžarskega rodu, geolog Laszlo Toth, ki je imel hude duševne težave, se je vrgel na kip in ob tem vzklikal: “Jaz sem Jezus Kristus, vstal od mrtvih!”. S kladivom je petnajstkrat udaril po kipu in ob tem polomil Marijin nos, ji odlomil levo roko in komolec iste roke razbil na več kot petdeset drobnih koščkov.

Enainštirideset let kasneje so Vatikanski muzeji obnovi znamenitega kipa posvetili študijski dan z naslovom ‘Michelangelova Pieta: V spomin na 21. maj 1972 - Zgodba o obnovi’. Med dogodki na celodnevnem programu so udeleženci podrobno preučili kompleksno in občutljivo obnovo, ki so jo v Vatikanskih muzejih izvajali v letih 1972 in 1973 pod vodstvom takratnega direktorja, Brazilca Deoclecia Redig de Camposa. Zahvaljujoč številnim odlitkom, spretnosti mnogih izvedencev in ob uporabi izvirnih delcev kipa ter posebne zmesi lepila in marmornega prahu je bilo mogoče kip v celoti obnoviti.

Pieta velja za Michelangelovo prvo mojstrovino – ustvaril jo je, ko je imel le nekaj več kot dvajset let – in je edina, ki jo je mojster tudi podpisal. Na traku preko Marijinih prsi je napis “MICHAEL.A[N]GELVS BONAROTVS FLORENT[INVS] FACIEBAT”. Na študijskem dnevu so med drugim razkrili, zahvaljujoč dokumentom, ki jih hranijo v uradu restavratorske delavnice v baziliki sv. Petra, različne kraje, kjer je kip domoval pred letom 1779, ko so ga postavili v prvo kapelo desno od glavne ladje v Petrovi baziliki, kjer si ga je moč ogledati še danes, vendar zavarovanega pred morebitnimi novimi napadi, z neprebojnim steklom, ki kip ločuje od obiskovalcev bazilike. Pieta je vatikansko ozemlje doslej zapustila le enkrat, ko so jo leta 1964 razstavili na newyorškem Expu, kjer jo je občudovalo več kot 21 milijonov obiskovalcev. Takrat je fotograf Robert Hupka poskrbel za nesmrtnost znamenitega kipa, ko je o njem pisal v knjigi z naslovom ‘Dejanje ljubezni’ (An Act of Love). Drugo manj znano dejstvo o Michelangelovi umetniški stvaritvi so številne krone, ki so skozi stoletja krasile Marijino glavo, o čemer je spregovoril arheolog Pietro Zander.

Na študijskem dnevu je bil ekskluzivno predvajan tudi dokumentarec z naslovom ‘Nasilje in Pieta’, ki ga je v barvni tehniki in digitalnem formatu predelal nedavno preminuli Brando Giordani v sodelovanju s kulturnim uredništvom italijanske narodne televizije RAI, predstavlja pa celotni postopek obnove kipa. Dokumentarec je bil posnet na izrecno željo papeža Pavla VI., ki je razbit kip primerjal s podobo Cerkve v solzah, ki jo napada zlo.

Drugi znameniti Michelangelov kip, David, ki je na ogled v firenški Galleria dell’Accademia, je leta 1991 prav tako s kladivom napadel nek duševno neuravnovešen moški. Kipu so se odlomili prsti na levi nogi. Obnovo Davida, ki jo je prevzela delavnica za obdelavo poldragih kamnov Opificio delle Pietre Dure v Firencah, so predstavili v popoldanskem delu študijskega dne, ob čemer je bila predstavljena tudi ena izmed zadnjih pobud Vatikanskih muzejev: ustanovitev virtualne ‘gipsoteke’ (galerije mavčnih odlitkov) s 3D modeli in ‘kloni’ nenadomestljivih umetniških del v zbirki.

Foto: splet