V Bratislavi na Slovaškem je Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) organiziral 8. in 9. septembra srečanje predstavnikov škofovskih konferenc srednje-vzhodne Evrope. Slovensko škofovsko konferenco je zastopal njen predsednik, msgr. Andrej Glavan. Srečanja so se udeležili še škofje iz Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Bolgarije, Poljske, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Litve, Češke in Ukrajine.

Dialog med različnimi veroizpovedmi

Me največjimi aktualnimi izzivi so izpostavili krizo družine, povezano z demografsko, krizo vere in kulturne istovetnosti, omenili pa so tudi številne migracije z Bližnjega Vzhoda in Afrike, ki pa jih ne vidijo kot rešitev demografske krize. Po mnenju udeležencev je ključnega pomena, da med evropskimi državami vlada resnično partnerstvo, ki temelji na enakem dostojanstvu med vsemi narodi in vzajemnem spoštovanju. Prav tako je pomembno, da javne ustanove, nacionalne in evropske, razvijajo pristen dialog s predstavniki krščanskih Cerkva ali s predstavniki drugih veroizpovedi.

Identiteta Evrope

Škofje menijo, da je treba prebuditi razmislek o identiteti Evrope, ki je bila vedno povezana z družino, utemeljeno na poroki med moškim in žensko. Samo družba s potomstvom je družba upanja. Cerkev se zaveda svoje dolžnosti, da pričuje o Kristusovi veseli novici v svetu. Zato ceni družino, temeljno človeško skupnost, kakor jo je določil Stvarnik. Evropa trenutno najprej potrebuje stabilne družine in premišljeno demografsko politiko.

Pomoč vsakemu, ki jo potrebuje

Udeležence srečanja je globoko ganilo trpljenje oseb, ki bežijo iz vojnih območij, predvsem tistih, ki bežijo iz uničene Sirije. Sočustvujejo tudi s številnimi žrtvami terorističnih napadov v Evropi in menijo, da je primerno razviti boljšo komunikacijo z islamskim svetom in nameniti več truda pomoči potrebnim na podlagi Božje zapovedi o usmiljenju. Škofje čutijo posebno dolžnost, da priskočijo na pomoč preganjanim kristjanom, vendar iz svojega srca ne izključujejo nikogar, ki potrebuje pomoč, bodisi v kriznih žariščih po svetu bodisi v naših državah.

»Zasledujoč omenjene človeške in krščanske cilje moramo postopati z velikodušnostjo in modrostjo ter oceniti kulturne, verske in ekonomske okoliščine evropskih ter prihajajočih narodov,« so zapisali v poročilu. Škofje opažajo temeljno razliko med ciljnimi in prehodnimi evropskimi državami, so to države srednje in vzhodne Evrope, v katerih življenjski standard dosega samo 20 % zahodnega. Zato v teh državah migranti običajno ne želijo ostati. Ponujena pomoč bo morda terjala posebne ukrepe, včasih nekoliko drugačne od tistih, ki jih uvajajo druge države. Treba je premisliti, kako osnovati prihodnost evropske celine, na katerih vrednotah utemeljiti družbo in kakšno mesto nameniti veri.

Škofje molijo za vse žrtve nasilja, vojne in terorizma. Istočasno se obračajo na vse odgovorne evropskih držav, da razvijejo skupen in poglobljen razmislek o prihodnosti.

vir: SŠK