Atributi: Upodabljajo jo v obleki benediktinske nune s knežjim pokrivalom ali krono v roki ter z opatsko palico.

Milada je imela lep in svet zgled v svojih prednikih: sv. Ljudmili in njenem vnuku sv. Venčeslavu, ki sta oba za vero pretrpela mučeniško smrt. Potem ko se je njen oče obrnil od poganstva in začel utrjevati krščanstvo, si je Milada začela prizadevati, da bi Češka dosegla tudi cerkveno neodvisnost, saj so bili podrejeni Regensburgu. Ker ni naletela na posluh, se je odpravila v Rim do papeža, kjer je ostala kar nekaj časa. Papež je cenil njene velike državniške sposobnosti in globoko pobožnost. Po smrti očeta je Miladin brat Boleslav II. začel obsežno zidavo cerkva in samostanov po vsej Češki, končno pa so bila­ uslišana tudi prizadevanja za škofijo v Pragi. Leta 973 je Praga dobila prvega škofa, malo kasneje pa je Milada v mestu ustanovila tudi prvi samostan in s tem vzpostavila stalno versko vzgojno središče za celotno deželo.




Ime: Njeno krstno ime je bilo Marija, na Češkem Mlada oz. Milada. Povezujejo jo s pridevnikom mila, tj. »mila, ljubljena«.

Rodila se je v prvi polovici 10. stoletja, okoli leta 930/935 v Pragi na Češkem,

umrla pa 8. ali 9. marca 994, prav tako v Pragi.

Družina: Bila je najmlajša hči češkega kralja Boleslava I. iz dinastije Premysl in njegove žene Biagote. Imela je še sestro Dubrovko in dva brata: Boleslava II. in Straška. Njena prababica je bila sv. Ljudmila, stric pa sv. Vaclav.

Sodobniki: nemški kralj Oton I., sv. Volbenk, regensburški škof, sv. Vojteh, praški škof, papež Janez XIII.

Skupnost: Ko je bila Milada v Rimu, je vstopila v benediktinski samostan, a se je kasneje na papeževo željo vrnila v Prago in tam ustanovila ženski samostan. Brat Boleslav II. ji je dal zemljišče ob praškem gradu in tako se je tam razvil velik samostan sv. Jurija, prvi na čeških tleh in je stoletja opravljal pomembno poslanstvo. Milada je postala njegova prva opatinja.

Kreposti: Bila je izobražena, poučena v Svetem pismu in polna krščanskih kreposti. Pri ljudeh je zaradi svoje pobožnosti in predanosti krščanski veri vzbujala posebno občudovanje. Imeli so jo za svetnico in ji pripisovali čudežne moči.

Upodobitve: Upodabljajo jo v obleki benediktinske nune s knežjim pokrivalom ali krono v roki ter z opatsko palico.

Grob: Pokopali so jo na samostanskem pokopališču, a so grob kmalu prenesli v kapelo sv. Ane, kjer je še danes.

Goduje: V Pragi se njenega godu spominjajo 8. marca, vesoljna Cerkev pa 28. marca.