Milan Gregorič, Tigr se vrača iz pregnanstva, Nova obzorja
Milan Gregorič, Tigr se vrača iz pregnanstva, Nova obzorja
Za razumevanje slovenske zgodovine 20. stoletja je organizacija TIGR velikega pomena. Gre za prvo antifašistično, a hkrati nekomunistično organizacijo na slovenskih tleh. Čeprav je sprva delovala na Primorskem, se je njen vpliv širil tudi v druge dele domovine. »Njen pomen se je še okrepil, ko se je 13. maja 1941 spopadla z italijansko vojsko, kar velja za prvi uradni spopad z okupatorjem. Zato ta dan velja za resnični dan upora proti okupatorju,« kot je nekdo zapisal. To je sicer novodobni mit, saj so na Mali gori italijanski okupatorji napadli ilegalno skupino, prišlo je do streljanja, smrti tigrovca Danila Zelena in aretacij.
Komunistično uničenje Tigra in tigrovcev
Ta moja ugotovitev seveda v ničemer ne zmanjšuje velikega pomena organizacije in tigrovcev pri emancipaciji Slovencev v 20. stoletju, predvsem na Primorskem, ki je ječala pod nasiljem Italijanov, zaradi česar je organizacija sploh nastala. Zaradi komunistične uzurpacije boja proti okupatorju so organizacijo TIGR dolga desetletja nasilno potisnili v pozabo. Pred tem so komunisti več tigrovcev umorili, preživele pa so s svojo zločinsko Udbo tesno zasledovali ter jih držali v globoki zasebnosti in strahu (zastrašenosti). Tako kot ostale Slovence.

Društvo Tigr je postalo bled privesek zveze komunističnih borcev
Milan Gregorič je junija 2024 za Demokracijo povedal naslednje, kar je ena osrednjih tem njegove knjige Tigr se vrača iz pregnanstva. Spomnil je, da so ustanovitelji in stebri društva Tigr po demokratizaciji, primorski narodnjaki Karlo Kocjančič, Franjo Batagelj, Nadja Maganja Jevnikar, dolgoletni predsednik koprske borčevske organizacije Ciril Pelicon in Marjan Bevk, v kratkem časovnem obdobju umrli in društvo je padlo v roke levi, trdi komunistični in borčevski struji in postalo bled privesek zveze komunističnih borcev. S tem je bilo v društvu konec kopanja po bridki zgodbi tigrovcev in drugih primorskih domoljubov pod komunizmom. Na tigrovskih proslavah društva je po novem prevladovalo nikogar moteče monotono slavljenje, sicer junaškega primorskega upora pod fašizmom, in o njih ni bilo več niti ene same besede o njihovi bridki zgodbi pod revolucionarnim nasiljem, kar pomeni žalitev mrtvih in izzivanje živih.
»Tudi na nedavni proslavi na Mali gori Matjaž Nemec kot slavnostni govornik 'ugrabljenega' društva ni niti z besedo omenil zloglasnega zapisnika seje CK ZKS z dne 13. 6. 1958, kaj šele da bi obsodil ogabne pljunke, ki so na seji padali po Tigru še poldrugo desetletje po vojni. Ob taki hinavski drži novodobnih povzpetniških levičarskih tigrovcev ne more človek ravnati drugače, kot da podpiše bridke besede, ki sta jim jih v svojih izjavah namenila Anton Rutar in Saša Vuga. Stvar je šla tako daleč, da so pod novim vodstvom vidni člani društva obiskali Titov grob v Beogradu in položili cvetje nanj itn.«


V društvu Tigr sta zavladala enoumje in hinavščina
Gregorič je nadaljeval, da je pomladna stran, vključno z njim, piscem te knjige, in drugimi vidnimi predstavniki v njej, iz Društva TIGR Primorske izstopila. »Dolgoletni praporščak društva Dušan Jež je vrnil prapor društvu in odklonil, da bi se z njim še naprej udeleževal društvenih slovesnosti. Območne enote so začele razpadati, npr. v Gorici in Benečiji. Društvo mi ni bilo več zanimivo zaradi enoumja in hinavščine, ki sta prevladovali v njem, in me njegove slovesnosti, na katerih so še naprej prikrivali revolucionarno nasilje nad primorskimi domoljubi, niso več zanimale. V bistvu so se mi levičarski izobraženi društveni akterji, ki dobro poznajo tudi bridko usodo primorskih domoljubov pod komunizmom, v svojih manipulativnih nastopih na slovesnostih smilili. Mislim celo, da to ni več tigrovsko društvo, ampak pohlevni privesek borčevske organizacije, in da nima moralnih kvalifikacij, da bi nastopalo v imenu Tigra. Ko bodo javno obsodili navedeno nasilje in zločine, bodo lahko spet govorili v imenu tigrovcev. Doslej nastopajo v vlogi mizernih lutk.«
O vsem tem obširno piše Milan Gregorič v poučni knjigi Tigr se vrača iz pregnanstva, ki je bila že tudi razprodana, zdaj pa je že tudi ponatisnjena.



