Sto let po začetku množičnega pokola Armencev bodo njegove žrtve v letošnjem aprilu razglašene za svetnike. Slovesnost v osrednji stolnici armenske apostolske Cerkve v Ečmijadzinu je predvidena 23. aprila letos, ob 19. uri in 15 minut pa naj bi se zaključila z minuto molka, je po navedbah krajevnih medijev napovedal škof Bagrat Galstyan v armenski prestolnici Erevan. 24. aprila 1915 so enote osmanske tajne policije v Carigradu zajele več kot dvesto armenskih intelektualcev in jih deportirale v Anatolijo, kjer so večino pobili.

Ker ni povsem jasno, koliko pripadnikov stare vzhodne Cerkve je bilo dejansko umorjenih med leti 1915 in 1917, škof Galstyan ne navaja natančnega števila novih svetnikov. Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo umorjenih med 300.000 in 1,5 milijona Armencev. Slovesnost bo posebnega pomena za armensko Cerkev tudi zato, ker gre za prvo kanonizacijo od 18. stoletja dalje.

Priprave na slovesnost so se pričele že leta 2013. Voditelj armenske Cerkve, patriarh katolikos Karekin II., je v okrožnici o množičnem pokolu poudaril, naj se spominsko leto obhaja v znamenju močnega klica po resnici in pravičnosti, ki se ga ne bi smelo utišati. Okoli 90 % izmed treh milijonov državljanov pripada armenski apostolski Cerkvi. Po izročilu jo je leta 301 armenski kralj Trdat III. povišal v prvo krščansko državno Cerkev.

Ozadje pokola so bili poskusi mladih turških nacionalistov, ki so oblast prevzeli leta 1909, da ustvarijo enotno cesarstvo. Vpeljati so želeli turški jezik kot enotni jezik za vso državo in uveljaviti islam kot edino kulturno in versko osnovo. Medtem ko zgodovinarji govorijo o »prvem genocidu 20. stoletja« in odgovornost zanj pripisujejo turški vladi, pa Turčija vztrajno zanika, da je šlo za množični pregon in nasilne spopade, v katerih je posledično umrlo na sto tisoče ljudi.

Genocid je doslej uradno priznalo že več kot dvajset držav, med njimi Francija, Italija in Rusija.

Vir: Kathpress / kath.net
Foto: splet / Wikipedia