Minister Cigler Kralj v Celju: Več časa za kmetovanje in družinske odnose
Minister Cigler Kralj v Celju: Več časa za kmetovanje in družinske odnose
Pogovor, ki ga je vodil novinar in urednik Radia Ognjišče Alen Salihović je potekal ob osrednjem vprašanju »Slovenski kmet s podeželjem še oblikuje nacionalno identiteto?« Po nastopu harmonikarja Mihe Plevčaka je zbrane pozdravil gostitelj Jože Planinšek.
FOTO: Jože Potrpin
»Kdo je Janez Cigler Kralj?«, je bilo prvo vprašanje. Najprej mož in oče štirih otrok. Njegova prva identiteta. Druga, letošnja dvajseta obletnica poroke. Tretja, sodelovanje z dr. Andrejem Bajukom v prvi Janševi vladi. In četrta, služenje družbi in bližnjemu s svojimi talenti kot kristjan.
Tri prednostne naloge
V pogovoru z moderatorjem in obiskovalci pa je minister na splošno naslovil tri strateške prednostne naloge za kmetijstvo: pomlajevanje sektorja, digitalizacija in manj birokracije ter odpornost kmetijstva za pridelavo hrane. Še bolj podrobno pa je med drugim v sicer zelo obširni predstavitvi resničnosti in viziji kmetijstva izpostavil pomen slovenskega kmeta in podeželja za ohranjanje nacionalne identitete, reševanje demografskih izzivov, izboljšanje odnosa družbe do kmetijstva, problematiko evropskih politik, možnost zgledovanja po nekaterih drugih državah ter nujnost udeležbe na decembrskem referendumu.
FOTO: Jože Potrpin
Demografija na podeželju
Po njegovih besedah sta kmet in podeželje izjemno pomembna, ključna za slovensko identiteto, lepoto pokrajine in ohranjanje kulturne krajine. Glavni izziv razvitega zahodnega sveta pa je vsekakor demografija in z njo povezan upad rojstev. Upanje za preobrat teh trendov leži ravno na podeželju, kjer imajo ljudje kljub težkemu delu in pogojem več otrok. »Če bomo kje dobili recept, kako obrniti demografske trende, jih bomo na podeželju. Zato zelo močno čutim odgovornost, kako temu podeželju pomagati in ga podpreti, da bo živelo, se lahko razvijalo.«
Povrniti spoštovanje do kmeta
Spodbuden in opazen je že naraščajoč trend mladih, ki prevzemajo kmetije z ljubeznijo, odgovornostjo in poslovnimi načrti. Avstrija je uspešnejša pri spodbujanju mladih prevzemnikov, saj poleg finančne podpore nudi tudi doživljenjsko rento starejšim kmetom ob predaji kmetije, kar Slovenija trenutno ne more zagotoviti iz nacionalnih sredstev. »Je kar nekaj mladih prevzemnikov, mladih ljudi, ki so ponosni, da so kmetje. To je prvo. Drugič, kmetovanja se lotevajo ne le iz ljubezni in odgovornosti do preteklih rodov, ampak z nekim resnim poslovnim načrtom. Želim, da bi sistem kmetijstva in naših programov v okviru strateškega načrta zastavili tako, da bi podprli ravno te, ki imajo idejo in so jo sposobni tudi izvesti.« Hkrati tiste v omejenih območjih, npr. hribovskih, ki ohranjajo obdelano krajino, čeprav morda ne zagotavljajo delovnih mest na kmetiji. Cilj je torej povrniti spoštovanje do kmeta kot gospodarja na svoji zemlji in spoštovanega člana družbe.
FOTO: Jože Potrpin
»Lubenična ideologija«
Nadalje je minister Cigler Kralj spomnil na sestavo prejšnje Evropske komisije (npr. Timmermansa), ki je bila »brutalna« do evropskih kmetov z »lubenično ideologijo« (zelena zunaj, rdeča znotraj), ki je bila pogosto podprta z velikimi poslovnimi interesi, npr. pridelavo alternativne prehrane. Poleg tega pa še prekomerna slovenska regulacija in prevelika birokracija. Minister je pri tem izpostavil problematiko EUDR (Uredbe o razredčitvi gozdov). Uredbo, namenjeno preprečevanju izsekavanja pragozdov (npr. v Amazoniji), ki povzroča probleme v Sloveniji, kjer se nasprotno spopadamo z zaraščanjem gozdov. Kmetje bodo morali dokazovati, da njihovo meso ni iz površin, kjer bi bil izkrčen gozd.
Več časa za kmetovanje in družinske odnose
Ministrstvo si tudi prizadeva za zmanjšanje administracije in poenostavitev postopkov. »Kmet potrebuje čas za svojo osnovno dejavnost in družinsko življenje, družinske odnose. Če smo se odločili, da bodo družinske kmetije nosilke našega razvoja in življenja na podeželju, prav tako demografske spremembe, potem moramo dati kmetom in tem družinskim kmetijam čas, da se posvetijo odnosom v svoji družini. Če ne bo družina 'štimala', ne bo 'štimala' kmetija. In se tudi mladi ne bodo odločali za kmetovanje.« Decembra bosta izvedeni dve izplačili (za draga mineralna gnojila in goriva ter še eno) brez vlog, po uradni dolžnosti. Vizija je vzpostaviti sistem, podoben informativnemu izračunu dohodnine ali družinskih prejemkov.
FOTO: Jože Potrpin
Prehranska samooskrba je vlaganje v obrambo države
Ko je pogovor nanesel na prehransko verigo, je minister poudaril, da se morajo starši ponovno naučiti pripravljati lokalno, tradicionalno hrano in otroke vzgajati k spoštovanju do zemlje in pridelkov. Slovenski sistem javne prehrane v šolah, vrtcih in bolnišnicah je sicer dober, vendar je treba povečati delež lokalne hrane. Potrebna je morebitna prilagoditev zakona o javnem naročanju, da bi se omogočilo nakup dražje, a kakovostnejše slovenske hrane – po zgledu Avstrije, ki uporablja okoljske standarde. Vlaganje v prehransko samooskrbo je tudi najboljše in najkakovostnejše vlaganje v obrambo države, saj »se nihče ne bo lačen bojeval«.
FOTO: Jože Potrpin
Prilagajanje na naravne nesreče
Zelo pomembno je tudi prilagajanje na naravne nesreče. Letošnje leto je zaznamovalo več ujm: suša, pozeba, vročinski udar, poplave, viharji in toča. Odpornost kmetijstva in pridelavo hrane bi zagotovili z zajemi vode in izgradnjo namakalnih sistemov, senčenjem, oroševanjem. Povečali bi sofinanciranje zavarovalnih premij. Potreben je finančen instrument za zavarovanje pred sušo, saj suša ni več redek, ampak letni dogodek. Ter informiranje kmetov s strani stanovskih organizacij o možnostih zavarovanj.
Kakšen je slovenski kmet?
Minister Cigler Kralj je podal tudi profil slovenskega kmeta: ta je priden in delaven, načrtuje in planira za generacije vnaprej. Strateški in taktični mislec, ki se zaveda, da nima vsega pod nadzorom, a se odgovorno obnaša do danega. Živi v hvaležnosti, odvisnosti in prepuščanju nadzora Bogu ali višji sili. »To je človek, ki celovito gleda na življenje, ki ima izkušnje, predvsem pa se zaveda, da preizkušnje pridejo. Ni vprašanje, a bo preizkušnja ali je ne bo. Preizkušnja včasih pride bolj pogosto, včasih jih je več naenkrat. Včasih je nekaj časa ni, pa pride spet. Pomembno je, da ko preizkušnja pride, da se nanjo odzovemo z nekim zaupanjem, upanjem, vstanemo in gremo naprej. Če ne, bi marsikdo že obupal in nas ne bi bilo več tu. Tako pa so pretekle generacije po vsakih preizkušnjah vstale, stopile skupaj. Zanimivo. Skupnost se utrdi v preizkušnjah, tudi družina se utrdi v preizkušnjah po navadi. To nam je prineslo to, kar imamo zdaj. Mislim, da se od kmeta lahko predvsem tega naučimo. Da tako pristopamo do življenja. Vedno je upanje. Mislim, da ga slovenski kmet in družinske kmetije prinašajo.«



