Slovenski petnajstletniki so na vseh treh merjenih področjih, pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA. »To niso samo številke v mednarodnem poročilu. Gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za slovensko gospodarstvo, znanost, kulturo, zdravstvo, javne institucije in prihodnost naše države,« je rezultate raziskav komentiral minister Rončević.

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević. FOTO: Bor Slana/STA

Ob tem je izpostavil, da rezultati niso obsodba slovenskih otrok ali učiteljev, temveč jasno opozorilo, da so potrebne sistemske spremembe. »Danes napovedujem celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ne bomo izvedli še ene kozmetične prenove. Prenovili bomo cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema.«

Podrobnejše izsledke raziskav lahko najdete TUKAJ.

V središče reforme postavljeno znanje

»Uspešnosti sistema ne bomo več presojali po številu dokumentov, projektov in reform. Presojali jo bomo po tem, kaj učenci dejansko znajo, razumejo in zmorejo,« je na novinarski konferenci dejal minister. Med ključnimi usmeritvami reforme bodo jasnejši standardi znanja in prenova učnih načrtov, spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature, zgodnejše in intenzivnejše opismenjevanje, več podpore nadarjenim ter zgodnja pomoč učencem, ki zaostajajo.

Učitelj mora poučevati in vzgajati

»Država mora jasno določiti, kaj morajo učenci znati. Učiteljem in šolam pa mora zaupati, kako jih bodo do tega znanja pripeljali,« je nadaljeval minister. Napovedal je več strokovne avtonomije in pristojnosti šol ter učiteljev, hkrati pa temeljito debirokratizacijo sistema. Ministrstvo bo pregledalo evidence, poročila, soglasja in druge administrativne obveznosti, odpravilo podvajanja ter povezalo informacijske sisteme. »Učitelja nismo zaposlili zato, da izpolnjuje obrazce. Zaposlili smo ga zato, da poučuje in vzgaja. Naše načelo bo preprosto: več časa za učence, manj časa za obrazce.«

Reforma bo posegla tudi na področje temeljnega opismenjevanja. Cilj bo, da se otroci praviloma opismenijo že v prvem letu šolanja, v nadaljnjih letih pa branje, razumevanje, pisno izražanje in pravopis utrjujejo in nadgrajujejo. Za otroke priseljencev, ki še nimajo zadostnega znanja slovenščine, bodo uvedeni pripravljalni programi in intenzivno učenje slovenščine. Poseben program bo pripravljen tudi za vključevanje romskih otrok.

Priprava prehoda na osemletno osnovno šolo

Organizacijski model, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe bodo pripravljeni v nadaljnjem procesu, je nadaljeval Rončević: »Dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi. Vrednota je več znanja.«

Ob tradicionalnih temeljnih znanjih naj bi šola sistematično krepila tudi znanja, potrebna za prihodnost, računalništvo in informatiko, programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno, medijsko in finančno pismenost, kibernetsko varnost, podjetništvo, ustvarjalnost in inovativnost.

Reforma predvideva tudi okrepitev poklicnega in strokovnega izobraževanja, širitev vajeništva, več praktičnega usposabljanja, boljše mentorstvo ter tesnejše povezovanje šol z delodajalci.

Reforma naj bi po njegovih besedah prinesla tudi pomembne institucionalne spremembe. Minister je napovedal ustanovitev učiteljske zbornice, ki bo krepila profesionalno avtonomijo, strokovne standarde in vlogo učiteljskega poklica.

Alternativna pot v učiteljski poklic

Reforma predvideva tudi alternativno pot v učiteljski poklic za ustrezno usposobljene predmetne strokovnjake. Ta bo vključevala pedagoško-psihološko izobraževanje, predmetno didaktiko, mentorirano praktično usposabljanje in preverjanje dejanske sposobnosti poučevanja.

»Slovenski učitelji in ravnatelji niso problem. Vsak dan rešujejo težave, ki jih je ustvaril sistem. Reforma je namenjena temu, da jim vrnemo red v razredu, strokovno avtonomijo, spoštovanje in čas za učence,« je poudaril minister.

Končni cilj reforme pa je po besedah ministra jasen: vsakemu otroku omogočiti, da razvije svoje sposobnosti in doseže največ, kar zmore: »Učitelju bomo vrnili avtoriteto. Šoli avtonomijo. Učencu odgovornost. Staršem zaupanje. Birokraciji bomo postavili meje. Znanje pa bomo ponovno postavili na osrednje mesto.«

Osemletka v šolskem letu 2028/29

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Do konca letošnjega leta pa bodo pripravili področne zakone. Nova osemletka se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.