Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Minister za izobraževanje napovedal velike spremembe v šolstvu

Za vas piše:
P. R.
Objava: 25. 08. 2026 / 13:01
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.08.2026 / 13:42
Ustavi predvajanje Nalaganje
Minister za izobraževanje napovedal velike spremembe v šolstvu
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević na konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v RS. FOTO: Tine Eržen/STA

Minister za izobraževanje napovedal velike spremembe v šolstvu

Manj obrazcev, več časa za učence, reforma mature in nacionalnega preverjanja znanja ter manj možnosti za pritožbe na ocene – to so le nekatere napovedane novosti na področju šolstva. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je na konferenci ravnateljev in ravnateljic na Brdu pri Kranju predstavil prednostne naloge ministrstva za novo šolsko leto.

Na Brdu pri Kranju je danes potekala konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, naslovljena Vzgojno delovanje za kakovostno vzgojo in izobraževanje. Minister je poudaril: »Naloga šole je posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov.« Prepričan je, da bo novo šolsko leto kljub številnim izzivom potekalo utečeno. 

Učiteljskemu poklicu želijo vrniti ugled

Borut Rončević je predstavil tudi glavne usmeritve vlade na področju izobraževanja. Med prednostmi je navedel kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in ponovno krepitev njihove avtoritete, tesnejše povezovanje znanja z raziskovalnim okoljem in gospodarstvom ter ustvarjanje boljših priložnosti za mlade.

Posebno pozornost nameravajo nameniti učiteljskemu poklicu. »Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika,« je ravnateljem zagotovil minister.

Konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v RS z naslovom Vzgojno delovanje za kakovostno vzgojo in izobraževanje na Brdu pri Kranju. FOTO: Tine Eržen/STA

Kako privabiti več ljudi v učiteljski poklic?

Eden od pomembnejših problemov slovenskega šolstva po Rončevićevih besedah ostaja pomanjkanje kadra, poroča STA. Ministrstvo želi zato pripraviti pogoje, v katerih bi učiteljski poklic za najboljše diplomante znova predstavljal privlačno poklicno pot.

Pri tem pa zgolj povečevanje števila zaposlenih po ministrovih besedah ne bo dovolj. »Treba je pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo,« je opozoril.

Ob tem je napovedal zmanjševanje administrativnih obveznosti za učitelje. Ministrstvo želi po njegovih besedah doseči, da bi se učitelji čim manj ukvarjali z obrazci in čim več časa namenili učencem. »Cilj je preprost: več časa za učence, manj za obrazce.« Podobno stališče je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar. Tudi ona je med pomembnejšimi cilji izpostavila zmanjševanje birokracije ter večjo avtonomijo šol.

Obudili naj bi informacijski sistem Pametna šola, v katerega bi učitelji podatke vnesli samo enkrat, nato pa bi se posamezne zadeve generirale samodejno. S tem naj bi dodatno zmanjšali administrativne obremenitve zaposlenih v šolah.

NPZ in matura ostajata

Minister je spregovoril tudi o nacionalnem preverjanju znanja in maturi. Obe preverjanji bosta po načrtih ostali del slovenskega izobraževalnega sistema, vendar naj bi bili deležni sprememb.

Rončević je poudaril, da ne govorijo o ukinitvi, temveč o reformi. Nacionalno preverjanje znanja in matura sta po njegovem pomembna za spremljanje kakovosti izobraževanja in zagotavljanje primerljivih standardov znanja, vendar se morata prilagajati razvoju družbe, tehnologije in sodobnega izobraževanja.

Manj možnosti za pritožbe

Škrinjar je napovedala tudi spremembe na področju vzgojnih ukrepov in ocenjevanja. Ugovora na vzgojni opomin naj po novem ne bi bilo več. Možnost ugovora bi ostala pri izključitvi iz srednje šole oz. pri prešolanju učenca v osnovni šoli. 

Zmanjšala naj bi se možnost za pritožbe zoper ocene. Morebitni ugovor bi bil mogoč šele ob zaključeni oceni in bi ga obravnavala šolska pritožbena komisija, ne več s pritožbo na šolski inšpektorat. Na posamezne ocene, pridobljene med šolskim letom, pa pritožba ne bi bila več mogoča. Spremenili naj bi tudi vlogo šolske inšpekcije. 

Spremeniti želijo tudi pristop šolske inšpekcije. Ta naj ne bi bila več usmerjena predvsem v nadzor in sankcioniranje, temveč bi imela tudi svetovalno in spremljevalno vlogo. To bi uredili s spremembo zakona o šolski inšpekciji.

Pri nacionalnem preverjanju znanja in maturi pa je državna sekretarka poudarila, da ostajata pomembna dela sistema. Ob tem je odprla vprašanje, kakšne dijake in študente pri nadaljnjem izobraževanju pravzaprav potrebujejo srednje šole in fakultete. Tiste z dobrim povprečjem ocen ali tiste, ki so najprimernejši za njihove specializirane programe.

Nalaganje
Nazaj na vrh