Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva, da bodo članice EU v obdobju med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 svojo porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina v enakem obdobju v zadnjih petih letih. Uredba med drugim vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, s čimer bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU lahko predlagala na lastno pobudo. Ta bo to storila v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali v primeru zelo visokega povpraševanja po njem. Vendar načrta ne bo sprožila komisija, temveč ga bodo pred tem morale potrditi države članice s kvalificirano večino. To pomeni, da bo moralo zanj glasovati najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU.

Številne izjeme omejile nasprotovanje

Načrt sicer predvideva tudi številne izjeme, ki gredo na roko predvsem tistim članicam, ki niso odvisne od ruskega plina. Iz njega bodo tako izvzete države, ki so slabo povezan s plinovodnimi omrežji drugih članic, saj te ne bodo mogle dostopati do njihovih zalog. Prav tako bodo izjeme veljale tudi za države, ki so slabo ali sploh niso povezane z evropskim električnim omrežjem in jim plin zagotavlja stabilnost proizvodnje elektrike.

Članice pa bodo varčevanja oproščene tudi v primeru, če bi le to ogrozilo njihovo kritično infrastrukturo ali če je njihova poraba plina v zadnjem letu dosegla več kot 8-odstotno rast.

Rusija že omejuje pretok plina

Evropskim državam se z ukrepi vse bolj mudi. Dejstvo namreč je, da je meseca oktobra v večini evropskih držav že potrebno začeti ogrevati stanovanja, kar porabo plina močno poveča. To sicer ne bi bil noben problem, če bi dobava iz Rusije tekla normalno. Toda ruski plinski velikan Gazprom je sporočil, da bo od jutri po plinovodu Severni tok 1 dobavljal le še 33 milijonov kubičnih metrov plina na dan, kar je zgolj 20 odstotkov maksimalne kapacitete plinovoda.

Takšna zmanjšanja trenutno Evrope še ne ogrožajo, povzročajo pa zelo velike težave pri polnjenju plinskih stališč. Le ta bi morala biti do zime napolnjena do vsaj 90 odstotkov, kar pa je ob tako nizkih dobavah nemogoče.

V Gazpromu sicer vztrajajo, da so za prekinitev dobav krive tehnične težave zaradi zahodnih sankcij, saj v Rusijo ne morejo pripeljati opreme, ki so jo servisirali v Kanadi. Ta razlog pa odločno zanikajo v Nemčiji. Na ministrstvu za gospodarstvo so v izjavi za agencijo AFP potrdili, da po informacijah, ki jih imajo "ni nobenega tehničnega razloga za zmanjšanje dobav."

Kritična infrastruktura bo zaščitena pred redukcijami

Države članice EU so v zadnjih mesecih našle zamenjavo za več kot polovico uvoza ruskega plina. Težava pa je nastala, ker v EU preprosto ni dovolj kapacitet, da bi lahko nadomestili čisto vse dobave zemeljskega plina iz te države. Zaradi tega bo večina srednje in vzhodnoevropskih članic prisiljena racionalizirati porabo.

Ministri pa si prizadevajo, da do tega ne bi prišlo le s pomočjo previsokih cen, temveč bi so o zmanjšanju porabe že prej dogovorile članice same. S tem bi v veliki meri zaščitili kritično infrastrukturo in ključne gospodarske panoge, ki si drastičnih rasti cen ali celo prekinitev dobav preprosto ne morejo privoščiti.