Zapri
Iskanje

Mir je danes v večji nevarnosti kot kdajkoli

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 04. 12. 2019 / 09:44
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 09.12.2019 / 07:56
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Mir je danes v večji nevarnosti kot kdajkoli

Mir je danes v večji nevarnosti kot kdajkoli
Nadškof Jurkovič je častni senator Univerze v Ljubljani.

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je v torek, 3. decembra, natanko na stoti rojstni dan univerze na slavnostni seji senata podelil najvišja priznanja univerze. Naziv častni doktor je prejel Kenneth Brian Frampton, naziv častni senator nadškof Ivan Jurkovič, plaketo Pro Universitate labacensi pa jezuit p. Jože Kokalj. Univerza je včeraj prejela tudi novo rektorsko verigo.

Nova rektorska veriga

Slavnostna seja senata je bila, kot poroča STA, v zbornični dvorani, kjer je imel pred natanko sto leti prvo predavanje v slovenskem jeziku Fran Ramovš. Z začetnih petih ustanovnih članic univerze se jih je razvilo kar 26. Dekani članic so se seje senata, kot vsako leto, udeležili, oblečeni v oblačilo s pokrivalom in pripadajočo verigo.

Univerza je prvo rektorsko verigo prejela ob svoji desetletnici leta 1929. Ima jo še danes, menjavali so se le njeni obeski, rektorji pa so jo nosili na vseh pomembnejših slovesnostih. Včeraj je univerza prejela novo rektorsko verigo po prvotnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo podarja Mestna občina Ljubljana in po beseda rektorja Papiča predstavlja pomemben simbol povezanosti med mestom Ljubljana in slovensko osrednjo univerzo.

Na slavnostni seji so bila podeljena tudi številna priznanja. Letos je naziv častni doktor prejel Kenneth Brian Frampton z Univerze Columbia v New Yorku za izjemno delo na področju znanosti in umetnosti arhitekture ter za prispevek k mednarodnemu ugledu ljubljanske fakultete za arhitekturo.

Diplomat, ki prispeva k mednarodnemu ugledu univerze

Naziv častni senator je na predlog ustanovne članice Univerze v Ljubljani, Teološke fakultete, prejel nadškof dr. Ivan Jurkovič za svoje izjemno delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter usmerjenost v skrb za svetovno pravičnost in spoštovanje človekovega dostojanstva.

V obrazložitvi priznanja so bili izpostavljeni nekateri najvidnejši dosežki diplomata, ki je leta 1978 končal teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in deset let pozneje v Rimu promoviral iz kanonskega prava. V diplomatski službi Svetega sedeža je spremljal dogajanje na Balkanu in si prizadeval za priznanje samostojnosti novih držav. Najdlje je služboval v mestih vzhodne Evrope: Moskvi, Minsku in Kijevu, kjer si je prizadeval zlasti za zbližanje med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda in povezovanje Evrope kot kulturno-zgodovinske enote. V tem duhu je pomembno prispeval tudi k srečanju papež Frančiška in moskovskega patriarha Kirila na Kubi leta 2016. Ta čas je stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi; na tem mestu si prizadeva za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti verske svobode, ter opozarja na nujnost ohranjanja naravnih virov, spoštljivega odnosa do beguncev in drugih ranljivih skupin. V sklepu obrazložitve je bilo poudarjeno, da s svojim delom dr. Jurkovič v svetu uživa velik ugled in kot alumni Univerze v Ljubljani prispeva k njeni prepoznavnosti v mednarodnem prostoru.

Zemljepisna oddaljenost ne pomeni oddaljenosti od doma

Dr. Jurkovič se je v priložnostnem nagovoru zahvalil za podelitev naziva častni senator in se kratko ozrl na povezanost z ljubljansko univerzo: »Kmalu po končani Teološki fakulteti, sem bil poslan na študij kanonskega prava in diplomacije v Rim. Službovanje pri Svetem Sedežu me že skoraj 40 let vodi po raznih delih sveta. Kljub temu pa se mi zdi, da zemljepisna oddaljenost ni nikoli zmanjševala moje povezanosti z dogajanjem doma. Zaradi tega sem še prav posebno zadovoljen, ko vidim, da moja Alma mater pozorno spremlja življenjske poti svojih alumnov po vsem svetu.«

Časni senator je predstavil tudi pogled na svoje sedanje delo: »Delovanje v diplomaciji še prav posebej jasno kaže na potrebo po skupnem prizadevanju za reševanje temeljnih vprašanj človeštva. Vsak posameznik in vsak rod se mora vedno znova zavzeti – tako intelektualno kot moralno – za krepitev miru, pravičnosti in človeškega dostojanstva v vseh razsežnostih bivanja. Kljub velikemu napredku pa smo priče, da je na svetu še vedno veliko trpljenja. V okolju mednarodnih institucij, med njimi tudi v Ženevi, se jasno čuti ponovna zaskrbljenostjo o usodi človeštva: mir je danes v večji nevarnosti kot kadarkoli v zgodovini, hitro se veča prepad med bogatimi in revnimi in še vedno ne skrbimo dovolj za okolje, v katerem živimo. Med institucijami, ki se ne morejo izogniti soočanju s temi dejstvi, je gotovo tudi univerza, svetišče človeškega uma in ustvarjalnosti, pa tudi zgodovinskega spomina in civilizacijske istovetnosti.«

Svoj nagovor pa je dr. Jurkovič sklenil z mislijo, naslovljeno na Univerzo v Ljubljani: »Pred sto leti so ustanovitelji Univerze imeli jasno vizijo o njeni vlogi pri oblikovanju kulturne in narodne istovetnosti Slovenije in so z veliko vnemo sprejeli to odgovornost. Verjetno smo tudi danes ponovno pred isto nalogo: ohraniti kulturno in duhovno fizionomijo, ki se je ustvarila v stoletjih naše narodne zgodovine in jo oplemenititi v novem dialogu s sodobnostjo.«

Priznanje za p. Jožeta Kokalja

Med prejemniki priznanje je bil včeraj še en duhovnik. Jezuit p. Jože Kokalj je prejel plaketo Pro Universitate labacensi, ki jo univerza podeljuje podeljujemo posameznikom in organizacijam, ki s svojimi sredstvi ali delom pomembno prispevajo k razvoju materialnih možnosti univerze ali k usposabljanju njenih sodelavcev. P. Kokalj je priznanje dobil na predlog Akademije za glasbo, s katero je tesno sodeloval v času, ko je bil župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani (1990–2017). Ves ta čas si je, kot je zapisano v obrazložitvi, prizadeval za intenzivno sodelovanje z akademijo, nudil materialno podporo in pokroviteljstvo mladim umetnikom in profesorjem, zagovarjal širši repertoar na koncertih in promoviral glasbeno umetnost.

Zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda univerze je prejelo 15 profesorjev. Prvič so podelili tudi zlato plaketo skupinam za izvedbo pomembnega znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega projekta v zadnjih dveh letih. Listine za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke je prejelo osem mladih visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Letošnji tradicionalni teden univerze bodo na univerzi praznovali do 19. decembra. V tem času bodo med drugim podelili Prešernove nagrade študentom, svečane listine za najboljše študijske dosežke in priznanja študentom za dosežke pri obštudijskih dejavnostih, predstavili bodo tudi najodličnejše raziskovalne dosežke v tem letu.

Stoti rojstni dan univerze je zaokrožila sinočnja slavnostna akademija, na kateri je predsednik republike Borut Pahor univerzi vročil državno odlikovanje red za izredne zasluge.

Fotografije: FB-Teološka fakulteta / kanonist.eu / Vatican Media / arhiv Družine

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Filozofija in esejistika
5,00€ Poglej izdelek: Potovanje duše k Bogu
Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close