Papež Leon XIV. je 16. maja prvič nagovoril člane diplomatskega zbora, akreditirane pri Svetem sedežu: zbrane veleposlanike je spodbudil, naj stopajo po poteh miru s pravičnostjo, resnico in upanjem.

Papež se je najprej poklonil ciprskemu veleposlaniku Georgeu Poulidesu, doajenu diplomatskega zbora, ki se poslavlja s položaja. Potrdil je zavezanost Cerkve služenju vsemu človeštvu: ne išče privilegijev, »temveč priložnosti za gradnjo mostov«. Po papeževih besedah to poslanstvo odraža dediščino papeža Frančiška – njegova zavzetost za uboge in odrinjene na rob družbe ter pozornost do varovanja stvarstva in vzpona umetne inteligence ostajata stalen in nenehen navdih.

Papež je nato spregovoril nekaj besed o svojem življenju, ki ga je vodilo po Severni in Južni Ameriki ter Evropi, ter izrazil osebno željo, da bi »presegel meje« in poglobil odnose Cerkve z ljudmi in narodi po vsem svetu.

V središču nagovora Leona XIV. so bile tri temeljne besede, ki jih je označil za stebre misijonarske dejav...