Mirjam Kastelec: V športu je veliko prostora za Boga
Mirjam Kastelec: V športu je veliko prostora za Boga
Konec junija je pod slovensko zastavo zadela tudi za izenačenje v prijateljskem dvoboju z Avstralijo. Vendar pa 22-letnica nima zgolj nosu za gole, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero.
Za tabo je vrhunska prvoligaška sezona v majici ŽNK Ljubljana, ki si jo končala kot prva strelka lige. Si pričakovala takšno strelsko dominanco ali si presenetila tudi sebe?
Že preteklih nekaj sezon sem dosegala precej zadetkov, nisem pa pričakovala, da jih bom dosegla toliko.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.
V nemški ženski prvi ligi sta najboljši strelki minule sezone zabili po 16 golov, v italijanski 19 golov, ti si se ustavila pri 40 golih. Kakšna je formula za takšno učinkovitost?
Lige so v državah, v katerih je ženski nogomet bolj razvit, bolj homogene (ekipe so med seboj bolj enakovredne), zato je tam doseganje zadetkov težje – pri nas so tudi v članski ligi še precejšnje razlike v kakovosti ekip.
Verjetno pa zabijanje golov ni le posledica tvojega znanja in talenta, marveč je plod dela celotne ekipe?
Seveda, nogomet se igra na zadetke, zato so uspehi napadalcev navadno najbolj izpostavljeni (ker so tudi najlažje merljivi). Vendar je v praksi denimo preprečitev gotovega zadetka vsaj toliko vredna kot doseženi zadetek, zato se mi zdi to krivično. Pozitiven rezultat je vedno posledica dela celotne ekipe.
Koliko ti pomenijo individualne lovorike, denimo zadnja za najboljšo strelko prvoligaške sezone?
Mislim, da so mi včasih pomenile več. Danes se mi zdi, da so v življenju tudi veliko pomembnejši in globlji uspehi, ki niso merljivi.
Pozitiven rezultat je vedno posledica dela celotne ekipe.
Za nameček je ŽNK Ljubljana v minuli sezoni osvojil tudi prvo lovoriko v klubski zgodovini, pokalno. Kako si jo doživela?
Za javnost je bila osvojitev pokala nepričakovana, zato pa za nas še toliko slajša – pred finalom nam ni veliko ljudi pripisovalo realnih možnosti.
Vrniva se h koreninam. Se spomniš svojih nogometnih začetkov? Koliko si bila stara, kdo te je navdušil?
Že v vrtcu sem rada brcala žogo s fanti, všeč mi je bila igra in dejstvo, da je šlo za veščino, v kateri se lahko izboljšuješ.
Kako so vrstnice gledale na to, da si trenirala nogomet, ki je vendarle dojet bolj kot fantovski, moški šport?
V osnovni šoli sem se več družila s sošolci kot sošolkami, pa ne samo zaradi nogometa, doma imam tri brate in mislim, da mi je bila bolj všeč dinamika pri fantih (več aktivne igre, manj zapleteni odnosi). Nikoli pa nisem bila zaradi tega pri dekletih izločena, kadar sem se jim želela priključiti, so me sprejele.
Že v vrtcu sem rada brcala žogo s fanti. FOTO: Osebni arhiv
Verjetno si sprva tudi trenirala s fanti. So te gledali kaj zviška ali si bila enakopravno sprejeta mednje?
Sprva so bili nekoliko zadržani, a so kmalu ugotovili, da sodim zraven. Ne bi rekla, da sem bila deležna kakšnih hudih predsodkov. Je pa res, da kot dekle čutiš določen pritisk, ki si ga verjetno ustvariš sama: »Jim bom že pokazala, da znamo tudi punce!«
Kako si usklajevala šolske (pozneje študijske) in športne obveznosti? So ti šli učitelji/profesorji kaj na roko?
Z usklajevanjem obveznosti k sreči nisem imela nikoli težav, v srednji šoli sem imela status športnice in odsotnosti so mi opravičili, podobno na fakulteti. Če odsotnosti napoveš vnaprej in profesorji vidijo, da imaš željo po delu, mislim, da ti bodo večinoma z veseljem pomagali.
Študirala in diplomirala si na Filozofski fakulteti. Kje se vidiš poklicno?
Na Filozofski fakulteti še študiram, zaključujem prvi letnik magisterija, na Fakulteti za šport pa zaključujem dodiplomski študij športne vzgoje. S to izobrazbo bom lahko delala v šolstvu (učila športno vzgojo, slovenščino ali oboje), veseli pa me tudi pisanje in lektoriranje, zato ne izključujem možnosti, da bi delala pri kakšni založbi.
Veseli me tudi pisanje in lektoriranje, zato ne izključujem možnosti, da bi delala pri kakšni založbi.
Pred tem si bila »škofijka«. Kako se spominjaš dijaških let?
Na škofijsko sem rada hodila, imam jo v zelo lepem spominu. Veliko sem prejela, ne samo z vidika znanja, temveč tudi vrednot in dragocenih odnosov.
Menda si precej dejavna tudi v župniji?
Pomagam na oratorijih, sem tudi članica ŽPS, vendar ne sodelujem toliko, kot bi si morda želela. Aktivna sem namreč tudi pri nekaterih misijonih Skupnosti Emanuel.
Vere ne skrivaš. Koliko je v športu prostora za Boga?
Zdi se mi, da veliko oziroma pač toliko, kolikor si mu ga upamo nameniti. Huda težava sodobnega krščanstva je, da smo se pustili prepričati, da je vera nekaj zasebnega, kar sami počnemo doma, za zaprtimi vrati. To je velika zmota. Krščanstvo je javna vera. Vključuje javne dolžnosti in ima javne posledice. Oznanja temeljne resnice o Bogu in o svetu, ki so namenjene vsem.
Zato imamo kristjani dolžnost, da živimo svojo vero v vseh sferah svojega življenja (v šolah, na delovnih mestih, v prostočasnih dejavnostih …). Poklicani smo, da smo sol in luč v svetu – da s svojimi dejanji odražamo Božjo ljubezen in pravičnost.
Krščanstvo je javna vera. Vključuje javne dolžnosti in ima javne posledice.
V nekem intervjuju si dejala, da ti veliko pomeni molitev, da hodiš k maši, na adoracijo. Kako se še duhovno »nahraniš«?
Kot rečeno, sem članica Skupnosti Emanuel, kjer prejemam veliko pomembnih spodbud za svoje duhovno življenje: enkrat mesečno imamo »mini duhovne vaje«, ki jim pravimo vikendi skupnosti, tedensko se dobivamo v manjših skupinah, kjer si podelimo, kako živimo svojo vero. Posledično so mi blizu molitveni načini skupnosti: predvsem slavljenje in adoracija, rada molim tudi brevir.
Zame so bile pomembne tudi Delavnice molitve in življenja. Molitev je bistveni del krščanskega življenja, vendar pogosto skoznjo ne znamo vstopati v živ odnos z Bogom, zadržujemo se na površini, pri zunanji formi. Delavnice nam priskrbijo orodja, različne molitvene načine, s katerimi lahko to presegamo, zato jih vsekakor močno priporočam vsem, sploh mladim, ki smo še gnetljivi in lažje uvajamo nove prakse v svoja življenja.
Prispevek v celoti je objavljen v reviji Najst (1/2026). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.



