Mirko Mahnič (1919–2018)
Mirko Mahnič (1919–2018)
V 99. letu starosti je v soboto (7. aprila) umrl dramaturg, gledališki režiser, pisatelj, lektor v ljubljanski Drami, režiser, prešernoslovec, predavatelj odrskega jezika na AGRFT in predavatelj retorike na Teološki fakulteti Mirko Mahnič. Pogreb bo v četrtek, 12. aprila, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah.

Mirko Mahnič (23. september 1919 - 7. april 2018)
Rodil se je 23. septembra 1919 v Bohinjski Bistrici. Leta 1942 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Vse življenje je bil povezan s preučevanjem in poučevanjem jezika. Podpisal se je pod več kot 60 knjig o slovenskem jeziku in ustvarjalcih jezika, o gledališču, književnosti, kulturi in slovenstvu. Pisal je učbenike, monografije in biografije, romane, eseje, dramske igre; dramatiziral je več literarnih del, napisal gledališke in radijske igre … Jeziku se posvečal tudi kot predavatelj odrskega jezika na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, dobrih 40 let (od leta 1950 do 1994) je predaval je retoriko na Teološki fakulteti. Številne generacije duhovnikov je navduševal za lepo slovensko besedo, učil jih je "pridigati". O delu z bogoslovci je povedal: »Mislim, da je bil moj uspeh v tem, da sem jih prebudil, da sem jih navdušil, da sem jih postavil v ta sodobni čas in jim povedal, da morajo biti pogumni; da morajo odpirati stvari, da ljudje čakajo, da ljudje veliko trpijo, da jih je treba razumeti, razumeti njihov trpljenje … biti z njimi, sočustvovati z njimi, odpirati jim tudi radostne probleme. Predvsem pa sem jih zmeraj opozarjal: Ne govorite s tistim žalostnim glasom, o katerem mislimo, da je znamenje pobožnosti!« Mirko Mahnič je bil tudi radijski napovedovalec, v nacionalnih gledališčih pa si ga bodo zapomnili kot prijaznega in obenem avtoritativnega lektorja (lektoriral je do upokojitve leta 1980).
Mirka Mahniča si bomo še posebej zapomnili po njegovem preučevanju ustvarjalnega dela Franceta Prešerna. Poleg številnih člankov, esejev in drugih zapisov je o pesniku izdal tudi tri knjige: Prešernova vera, Mavrice čisti svit (2001) in Prešeren na Silbi (2009) – slednji sta izšli pri založbi Družina.
Ob 90. rojstnem dnevu (leta 2009, ob jubileju je Družina izdala tudi knjigo Prešeren na Silbi) je duhovnik in publicist Jože Zadravec opisal lik profesorja Mirka Mahniča kot »pokončnega Slovenca, globoko čutečega kristjana, plodovitega publicista, zanesljivega gledališkega zgodovinarja, iskrivega gledališkega kritika in kronista, domiselnega režiserja in slovensko doslednega lektorja, predavatelja, dramatika slovenskih literarnih del in del velikih svetovnih pisateljev …« O številnih Mahničevih knjižnih delih je Zadravec zapisal: »V knjige je Mahnič odtisnil svojo brezmejno ljubezen do lepe, sočne, klene slovenske besede, do naših ljudi, naše dežele; z njimi je vabil k žlahtni omiki, kulturi, plemenitosti, prijateljevanju s knjigo, h krščanskemu etosu. Z vsake strani orkestrira svežina Edenskega vrta. Njegovi zapisi nenehno prehajajo v meditacijo o jeziku, o dobrih in plemenitih ljudeh, prehajajo v psalmistovsko občuteno molitev, duhovno globoko in prepričljivo še predvsem zato, ker je potrjeno z življenjsko izkušnjo. Vendar pa se Mahnič izključno ne ukvarja zgolj z jezikom, temveč s človekom v njegovi vsakdanji celovitosti.«
Gospod mu daj večni mir in pokoj, večna luč naj mu sveti!



