Papež Frančišek je poslal sporočilo udeležencem Mednarodne konference o humanitarnem vplivu jedrskega orožja, ki je 8. in 9. decembra zasedala na Dunaju. Sveti oče je pozval k individualni in kolektivni odgovornosti ter poudaril, da človekovo hrepenenje po miru ne more nikoli biti zadoščeno samo z vojaškimi sredstvi.

Jedrsko orožje je globalni problem, ki se dotika vseh narodov, vpliva na prihodnje generacije in planet, ki je naš dom, je zapisal papež in poudaril, da je potrebna »globalna etika«, če želimo zmanjšati jedrsko trgovino in se zavzeti za jedrsko razoroževanje. Tehnološka, družbena in politična soodvisnost danes kažejo na nujno potrebo po »etični solidarnosti«, ki narode spodbuja k skupnemu delu za varen svet in za prihodnost, ki bo ukoreninjena v moralnih vrednotah in odgovornosti na svetovni ravni.

Humanitarne posledice jedrskega orožja so predvidljive in svetovnih razsežnosti, nadaljuje papež. Medtem ko je pozornost pogosto usmerjena na jedrsko orožje kot možnost množičnega ubijanja, je več pozornosti potrebno nameniti tudi »nepotrebnemu trpljenju«, ki ga povzroča uporaba tega orožja. Papež je pri tem pozdravil žrtve atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju ter tudi druge, ki so se udeležile konference na Dunaju. Spodbudil jih je, naj so»preroški glasovi, klic človeški družini k večjemu spoštovanju lepote, ljubezni, sodelovanja in bratstva, medtem ko spominjajo svet na nevarnosti jedrskega orožja, ki lahko uniči nas in civilizacijo«.



Jedrsko zastraševanje in medsebojne grožnje uničenja ne morejo biti osnova za etiko bratskega in mirnega sobivanja med narodi in državami, poudarja papež Frančišek. »Mladi današnjega in jutrišnjega dne si zaslužijo več. Zaslužijo si mirno svetovno ureditev, ki temelji na edinosti človeške družine, zgrajene na spoštovanju, sodelovanju, solidarnosti in sočutju.« Čas je, da se logiki strahu zoperstavimo z »etiko odgovornosti« ter tako gojimo »ozračje zaupanja in iskrenega dialoga«.

Želja po miru, varnosti in stabilnosti je ena od najglobljih hrepenenj človeškega srca, nadaljuje sveti oče. Ukoreninjeno je v Stvarniku, ki iz vseh ljudi dela člane ene človeške družine. Ta želja ne more biti nikoli potešena samo z vojaškimi sredstvi, še manj pa s posedovanjem jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničenje. Mir ne more biti omejen samo na ohranjanje ravnotežja moči med sovražniki ali kot posledica nasilnega gospodovanja. »Mir mora biti zgrajen na pravičnosti, družbeno-ekonomskem razvoju, svobodi, spoštovanju človekovih pravic, sodelovanju vseh v javnih zadevah in izgradnji zaupanja med narodi.« Razvoj je namreč novo ime za mir, kot je trdil Pavel VI. Frančišek dodaja, da smo dolžni narediti konkretna dejanja, ki bodo pospeševala mir in varnost, obenem pa se zavedati omejitev, ki jih prinašajo kratkoročni pristopi k problemom narodne in mednarodne varnosti. Pomembna je krepitev vzajemnega zaupanja, kajti samo preko zaupanja se lahko vzpostavi resničen in trajen mir med narodi.

Papež Frančišek ob koncu pisma spodbuja k iskrenemu in odprtemu dialogu med različnimi državami, v katerega morajo biti vključene tudi mednarodne organizacije, verske skupnosti in civilna družba, usmerjen pa naj bo k skupnemu dobremu.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: RV