Misijonarji usmiljenja, »živo znamenje« Božjega odpuščanja
Misijonarji usmiljenja, »živo znamenje« Božjega odpuščanja
Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel misijonarje usmiljenja, duhovnike, ki so pooblaščeni, da bodo v svetem letu smeli dajati tudi odveze za grehe, ki so sicer v pristojnosti Svetega sedeža.

Misijonarje usmiljenja bo sveti oče med današnjim bogoslužjem pepelnične srede pooblastil, naj bodo »živo znamenje Očetove dobrodošlice vsem tistim, ki iščejo Njegovega odpuščanja« in bodo v svetem letu usmiljenja po vseh škofijah vesoljne Cerkve pridigali o usmiljenju ter spovedovali.
Dan prej se je papež z izbranimi duhovniki srečal med posebno avdienco in jim v nagovoru položil na srce, da so »znamenje posebnega pomena«, ki zaznamuje tudi sveto leto usmiljenja, nato pa jim ponudil še nekaj praktičnih napotkov za opravljanje njihovega poslanstva.
»Najprej vas želim spomniti, da ste v tem poslanstvu poklicani izražati materinsko naravo Cerkve. Cerkev je Mati, ker rojeva vedno nove otroke v veri; Cerkev je Mati, ker to vero hrani; in Cerkev je Mati tudi, ker nudi Božje odpuščanje, tako da poživlja novo življenje, sad spreobrnjenja.« Sveti oče je duhovnikom tudi dejal, da morajo znati »zazreti se v srčno željo skesanca«, kar je s pomočjo Božje milosti začetek spreobrnjenja.
»Srce se obrača k Bogu s priznanjem greha, ki je bil storjen, toda z upanjem, da mu bo ta greh odpuščen«, je dejal papež Frančišek. »Ta želja je še močnejša, ko se oseba v srcu odloči, da bo spremenila svoje življenje in ne bo več grešila. To je trenutek, ko zaupamo v Božje usmiljenje, ko smo povsem gotovi, da nas bo Bog razumel, nam odpustil in nas podprl.«
Na koncu je sveti oče spregovoril še o temi, »o kateri se pogosto ne govori«, vendar je temeljnega pomena: občutku sramu. »Ni lahko priti pred drugega človeka, vedoč, da predstavlja Boga, in priznati svoj greh … Človek občuti sram za storjeno dejanje in za to, da mora o tem govoriti drugi osebi.« Sveti oče je spovednike pozval, naj bodo »spoštljivi in spodbudni«, ko se soočajo z občutkom sramu spovedanca.
»Ne pozabimo: pred nami ni greh, ampak skesan grešnik«, je dejal Frančišek. »Oseba, ki čuti željo po sprejetju in odpuščanju …« Zato spovedniki niso poklicani soditi z občutkom vzvišenosti, kakor da bi bili sami »odporni za greh«; nasprotno, poklicani so delovati kakor Noetova sinova Sem in Jafet, ki sta vzela plašč in svojega očeta zavarovala pred sramoto.
Spovednik naj bi po papeževih besedah »grešnika pokril z ogrinjalom usmiljenja«, da si ta lahko znova povrne dostojanstvo. »Izgubljenih ovc v stajo ne bomo vrnili s kijem sodbe, ampak s svetostjo življenja, ki je načelo prenove in reforme v Cerkvi. Svetost se hrani z ljubeznijo in zna nositi težo tistega, ki je slabotnejši.«
Vir: Vatican Radio / Radio Vatikan
Foto: splet / Fotografija je ilustrativna.



