Z novim ravnateljem Misijonskega središča Slovenije (MSS) Gregorjem Bregarjem smo se pogovarjali o poslanstvu misijonarjev doma in po svetu, o misijonski nabirki in svoji viziji za naprej.

Letos ste postali voditelj Papeških misijonskih družb za Slovenijo. Kako gledate na misijonarje in njihovo delo?

Biti misijonar je resnično nekaj čudovitega! V poletnih mesecih sem se srečal z več kot desetimi misijonarji in se z njimi pogovarjal o njihovem delovanju. Spoznal sem, da je pri njihovem misijonskem poklicu ključno dvoje: prvič, da živijo osrečujoč odnos z Jezusom, in drugič, da v misijone niso šli na lastno pest, ampak jih je tja poslala Cerkev.

Osrečujoč odnos z Jezusom je središče njihovega življenja. Gospod od njih prehaja k ljudem. Številni so mi zatrdili, da je to temelj njihovega življenja tudi takrat, ko Bog postane zahteven, ko želi več več žrtve, več ljubezni. Poslušanje Jezusovega glasu v vesti in v Božji besedi misijonarja usmerja. Tako postane v nevernem okolju Jezusova živa navzočnost v svetu. To ljudi dviga, osrečuje in jim vliva upanje. Razpoznavno znamenje misijonskega poklica je tudi veselje v Svetem Duhu, veselje, ki ostane v srcu, tudi ko so zunaj boji in preizkušnje.

Drugič, Cerkev pozna različne potrebe sveta, zato po premisleku in molitvi po škofih in predstojnikih kandidate pošlje v okolje, kjer manjka oznanjevalcev. Če bi šel misijonar v tuje okolje brez blagoslova Cerkve, ne bi bil podoben Jezusu, ki je bil iz ljubezni do Očeta poslušen njegovi volji.

Kaj naj misijonar prinaša v misijonsko okolje? Vemo, da materialna stiska ni edina težava …

Ljudje v misijonskih deželah so v različnih situacijah, pa tudi v različnih zakoreninjenih prepričanjih. Ljubezen pomeni modrost, da misijonar vidi, kaj bo človeku res v korist. Gre za razločevanje: »Kako dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Kako bodo gmotne dobrine resnično tudi v duhovno korist? Misijonar išče načine, kako bi nekomu pomagal, da bo postopoma postal boljši človek; da bo postal kristjan, ki posnema Jezusa. Različna zakoreninjena prepričanja med ljudmi lahko pomenijo, da se večina prebivalcev drži nečesa, kar nasprotuje krščanstvu. In to je zelo težko spremeniti. Pogled na tatvine, na spolnost, na nasilje … Krščanska skupnost je tu kot seme, ki pomaga, da se spremenijo Bogu nasprotne prakse, ki posameznike, ponekod tudi večino, držijo vklenjene v grehu.

Misijonsko središče Slovenije združuje okrog 40 misijonarjev, ki delujejo po vsem svetu.

Pred nami je misijonska nedelja, ko vsa Cerkev zbira darove. Za kaj bi radi videli, da se zbrana pomoč porabi?

Stane Kerin, ki deluje na Madagaskarju, mi je rekel: »Darovi za misijone ne pomenijo, da se greš 'Miklavža'.« Hotel je povedati, da samo dajanje denarja in dobrin revnim ni vedno pametno. Nekateri se namreč navadijo na tujo pomoč in prenehajo skrbeti zase. Zato je zelo pomembno, kako in kdaj misijonarji pomagajo. Oblike pomoči so prav zato v praksi zelo različne. Ljubezen ima toliko obrazov, kolikor je ljudi. Če je nekdo doživel naravno katastrofo, potrebuje streho nad glavo in obrok hrane. Če bi nekdo rad delal, pa nima možnosti, mu misijonar pomaga, da najde delo. Če je nekdo del družbe, kjer prevladuje plemensko sovraštvo, mu lahko misijonar pomaga, da v drugih začne gledati svoje brate in sestre. Če je nekdo zaprt za oznanilo o Jezusu, ker je del druge vere, mu lahko misijonar izkaže bratski odnos, ki presega versko nezaupanje ali nestrpnost. Vsega niti ne moremo našteti ...

Kako bi ob vseh teh oblikah misijonske pomoči na kratko opisali najpomembnejšo?

Misijonska ljubezen pomeni, da v drugih vidimo svoje brate in sestre. Prav zato jim torej želimo pomagati, da bi se kot skupnost in posamezniki oklenili Jezusa Kristusa in začeli živeti njegov način življenja. Če sta mati in oče srečna, ko vidita svojega otroka, ki je začel delati dobra dela in je prijatelj z Jezusom, je tudi misijonar srečen, ko vidi, da njegovi bratje in sestre začenjajo pomagati drug drugemu in rastejo v svetosti.

Letošnje misijonsko geslo se glasi Eno v Kristusu, združeni v poslanstvu.

Toda kako oznanjati v naši razkristjanjeni družbi? Zdi se, da je velik del slovenskega prebivalstva izrinil Boga iz svojega življenja …

Glede tega bi rad z vami delil misel misijonarja Janeza Mesca, ko sva se pogovarjala o tem, kako bi lahko slovenski kristjani postali misijonarji v svojem domačem okolju. Rekel je, da se vse začne pri prijateljstvu z Jezusom. In to ne le občasnem prijateljstvu. Rekel je, da se začne že zjutraj. Preberi Božjo besedo, ki bo ta dan pri maši. Premišljuj, kaj ti hoče Jezus povedati. Potem bodi čez dan pozoren, kako te ta Beseda vodi. Moli k Svetemu Duhu, da ti bo v ključnih trenutkih dal pravo odločitev in pravo besedo v pogovorih. Potem pri sv. maši vse izroči v Jezusove roke. Vzemi si tudi čas za daljšo molitev. Rožni venec je čudovita molitev. Vsak dan. Poveži se z Marijo. Jezus potem živi v tebi in bo deloval naprej skozi tebe, da bodo tudi drugi srečali Njega samega! Vse ostalo pride sproti.

Kakšna je vaša vizija za razvoj Misijonskega središča Slovenije v prihodnjem obdobju?

Misijonsko središče je tesno povezano s Papeškimi misijonskimi družbami. Le-te nam v svojem statutu kažejo temeljne poudarke. Eden od njih, za katerega sem prepričan, da je v sedanjem času še kako potreben, je misijonsko spreobrnjenje Cerkve. Kaj imamo v mislih? V vernikih prebuditi zavest, da nas Jezus kliče, da sodelujemo z njim, da sporočilo o njegovi ljubezni pride do ljudi, ki ga ne poznajo. Želimo oblikovati skupino prostovoljcev, ki bodo predstavljali delo misijonarjev in pripravljali gradiva ter dejavnosti: za otroke, mlade, odrasle in starejše. Želimo si tudi, da bi se s tem prebudilo več misijonskih duhovnih poklicev. Zavedati se moramo, da je polpretekli režim v številne kristjane vnesel prepričanje, da je veselo oznanilo vere treba predvsem ohranjati zase. To je protislovje. Če je veselo in odrešujoče, ga bom hotel deliti z drugimi. Želeli bi torej spodbuditi zavest, da je nekaj najlepšega, če lahko najlepše delimo z drugimi. In to je vera v Jezusa Kristusa.

 Pogovor je del aktualne teme v novi številki tednika Družina.