Poznate misijonarko s. Magdaleno oz. Betko Kajnč iz Velike Nedelje?
Poznate misijonarko s. Magdaleno oz. Betko Kajnč iz Velike Nedelje?
Gre za razstavo, ki po predhodnih predstavitvah misijonarjev Friderika I. Barage in Ignacija Knobleharja na 23 panojih v dveh razstavnih prostorih prikaže življenje in delo slovenske misijonarke v Indiji Betke Kajnč (1892–1984), z redovnim imenom s. Magdalena, po rodu iz Velike Nedelje, od 30. let prejšnjega stoletja in vse do njene smrti leta 1984. Slovenko, ki je bila najprej spremljevalka, pozneje pa sodelavka svetovno znane misijonarke sv. Terezije iz Kalkute. Še danes v hiši matere Terezije v Kalkuti vidimo fotografiji obeh misijonark. S. Magdalena je delovala predvsem v zdravstvu, ustanovila in vodila je tudi svoj zdravstveni dispanzer.
FOTO: Jože Potrpin
Razstava »Iskanje Magdalene« je bila prvič na ogled v muzejskih prostorih v Ormožu. Leta 2018 jo je pripravila dr. Ana Jelnikar v sodelovanju s kustosinjo Nevenko Korpič iz pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in oblikovalko Tanjo Radeš. Avtorica razstave je znanstvena sodelavka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Že vrsto let se ukvarja s kulturnimi in literarnimi povezavami med Indijo in Slovenijo v širšem zgodovinskem kontekstu nekdanje Jugoslavije ter vzhodne in srednje Evrope. Je tudi avtorica in soavtorica več knjig s tega področja.
Kako pa se je začelo njeno lastno iskanje s. Magdalene? Dr. Jelnikarjeva je v nagovoru pred samim odprtjem povedala: »Ko sem leta 2012 prvič prestopila prag hiše matere Terezije v Kalkuti, kamor sem od leta 2005 redno zahajala kot raziskovalka, ker me zanimajo kulturne povezave med Indijo in Slovenijo, sem v razstavnem prostoru, posvečenem življenjski zgodbi matere Terezije, zagledala fotografijo dveh žensk, postulantk, ki se preko Irske odpravljata na pot v Indijo. Mlajša od njiju je bila Anjezë Gonxhe Bojaxhiu, bodoča mati Terezija. Druga, precej starejša, pa je bila Barbara Betka Kajnč, Slovenka iz Velike Nedelje. Na fotografiji je delovala kot nekakšna starejša in odgovornejša spremljevalka mlajših sopotnici na poti v misijone. In njen pogled me je preprosto ustavil. Ta bister, neposreden pogled, ki je zrl s fotografije, je v meni zbudil željo, da bi zvedela več. Kdo je bila ta ženska in zakaj o njej vemo tako malo.«
FOTO: Jože Potrpin
Razstava pa je nastala tudi iz njenega širšega zanimanja za zgodbe žensk, ki se v različnih časih in okoliščinah prestopale meje pričakovanega in meje znanega, šle daleč od doma, včasih na drugi konec sveta. Odšle za večino svojega življenja, nekatere, tako kot s. Magdalena, pa se v svojo rojstvo deželo nikoli niso več vrnile.
FOTO: Jože Potrpin
Po odprtju razstave je Jelnikarjeva v predavanju še širše predstavila bengalski misijon hrvaških in slovenskih jezuitov ter misijon slovenskih misijonark – od s. Magdalene do Marije Sreš – v Indiji. Kot je iz svojega raziskovanja dognala, »so delovale znotraj Cerkve, ki jim ni omogočala enakih poti kot moškim. Hkrati pa so prav kot ženske v novi deželi lahko vstopale v prostore, ki so bili moškim pogosto nedostopni. Lahko so vzpostavljale stike z Indijkami različnih slojev, sodelovale pri njihovem izobraževanju in zdravljenju. Ustanavljale so šole in poučevale, gradile in vodile bolnišnice, včasih tudi vodnjake in ceste, se udejstvovale v najrazličnejših poklicih, od arhitekt do blagajničar. A tudi tega njihovega delovanja ne moremo razumeti brez najširšega zgodovinskega konteksta. Bile so Evropejke v Indiji, bile so kristjanke v drugačnem verskem in kulturnem okolju. Njihovo delo je potekalo v času kolonialnih odnosov, velikih razlik v moči in pozneje tudi v času boja za indijsko neodvisnost in po njej. Zato njihovih zgodb ne gre dojemati enoznačno. Pomembno je, da jih pogledamo iz več različnih zornih kotov. V njih so pogum, predanost in vztrajnost, pa tudi omejitve, protislovja in vprašanja, ki ostajajo odprta.«
Indijski gost v pogovoru s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem. FOTO: Jože Potrpin
Razstavo je slovesno odprl ambasador Indije v Sloveniji Amit Narang. Med drugim je poudaril: »Ta gospa iz majhne slovenske vasi se je z vero v srcu podala v neznan svet. Služila je sočutno, brez kakršnih koli pričakovanj ali nagrade. In tisto, kar se me je pri branju te zgodbe najbolj dotaknilo, so ljudje iz vasi, kjer je delovala. Klicali so jo 'mati'. Kako čudovito je to? Prišla je iz drugačnega sveta, a ljudje v tisti vasi so nanjo gledali kot na svojo mater. Kako ganljivo. To je tudi zgodba o človečnosti, zgodba o humanizmu. Navsezadnje namreč kaže, da so ideali, kot so dolžnost, vera in sočutje, človeški ideali. To so ideali, ki ne pripadajo nobeni posamezni državi ali kulturi. Pripadajo vsem nam. In ko verjamemo v te ideale, dejansko častimo tistega enega Boga, ki nas je vse ustvaril. To je seveda tudi zgodba o prijateljstvu med Indijo in Slovenijo.«
Ambasador Indije v Sloveniji Amit Narang. FOTO: Jože Potrpin
Po besedah direktorice stiškega Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataše Polajnar Frelih je pričujoča razstava tudi del projekta »Med misijonom oziroma misijo in Muzejem misijonske zbirke v Sloveniji in njihov pomen danes«. Sofinancira pa javna agencija za znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
Direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih. FOTO: Jože Potrpin
»Z gostujočo razstavo misijonarki s. Magdaleni bogatimo naš program, saj Muzej krščanstva na Slovenskem že od leta 1997 razvija informacijsko središče za misijonologijo, s katerim se dejavnost muzeja širi na stike z neevropskimi kulturami, med katerimi so delovali in še delujejo slovenski misijonarji in misijonarke.«



