Obiskovalca popelje v čas raziskovalnega popotništva, ko so trije slovenski biblicisti s kamelami in avtomobilom odkrivali izjemno duhovno, kulturno in zgodovinsko dediščino Sinajskega polotoka v Egiptu s poudarkom na gori Sinaj, ki ima izjemen pomen v Stari zavezi.

FOTO: Jože Potrpin 

FOTO: Jože Potrpin

Razstavo so pripravili Muzej krščanstva na Slovenskem, Slovenski etnografski muzej in Gorenjski muzej v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije in Nadškofijskim arhivom Ljubljana. Izdana je bila tudi publikacija z istim naslovom, oboje tudi v angleškem prevodu. Razstavo starih fotografij je predstavil dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja, uvedla pa mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem. FOTO: Jože Potrpin

Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja. FOTO: Jože Potrpin

Med visokimi gosti so bili tudi Alenka Pipan Mubi, kustosinja Gorenjskega muzeja in soavtorica projekta, njena direktorica Jana Babšek in vnuk fotografa Petra Nagliča, Matjaž Šporar.

FOTO: Jože Potrpin

Jedro razstave predstavlja edinstven fond barvnih steklenih diapozitivov iz prve polovice 20. stoletja, ki ga hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, dopolnjuje pa ga album črno-belih fotografij iz zbirke Misijonskega središča Slovenije. Na izbranih fotografijah prevladujejo motivi krajev, povezanih z izročilom Druge Mojzesove knjige (Exodus), ter prizori iz življenja v samostanu sv. Katarine na Sinaju. Vse to pa dopolnjuje še slikovno gradivo iz ponatisa Svetega pisma s slikami iz leta 1968.
FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Po besedah Marka Freliha se je projekt razvil iz predhodnega sodelovanja z Alenko Pipan Mubi, ko sta raziskovala gradivo o misijonarju Ivanu Kocjančiču, ki je delal v Knobleharjevem misijonu, in naletela na gradivo, povezano z Egiptom in Sinajskim polotokom. Pokazalo se je, da je v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani na voljo zanimiva fotografska zapuščina v obliki steklenih diapozitivov in rokopis predavanja znanega teologa in biblicista Andreja Snoja o Sinajski gori iz 6. novembra 1936. Podrobnejša raziskava je pokazala, da so bili Snojevi diapozitivi preslikave starejših predlog. Originalne črno-bele fotografije so nato našli v albumih v Misijonskem središču Slovenije.

Dr. Marko Frelih, p. dr. Anton Nadrah in Alenka Pipan Mubi na odprtju razstave Sinajska gora - simbol svetosti 30. julija 2026 v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični. FOTO: Jože Potrpin

Skratka, v tej zgodbi so se nenadoma pojavile tri osebe, trije duhovniki in biblicisti, ki so neodvisno obiskali Sinaj in pustili pomemben pečat. Vse tri je posebej zanimalo proučevanje sinajskih rokopisov, zlasti Sinajskega evhologija, enega najstarejših ohranjenih slovanskih liturgičnih besedil (9. –11. stoletje).

FOTO: Jože Potrpin

Anton Jehart (1925) je prvi, ki odšel na Sinaj in v samostan Svete Katarine. Njegov potopis podrobno opisuje pokrajino in običaje prebivalcev. V samostanski knjižnici se je posvetil starocerkvenoslovanskim rokopisom, predvsem iz 11. in 12. stoletja, ter pripravil prvi seznam teh rokopisov, s čimer je vzbudil zanimanje zanje.

Matija Slavič (1927), ki je bil prevajalec Svetega pisma in poznavalec hebrejščine, se je osredotočil na iskanje in prepoznavanje svetopisemskih krajev na Sinaju, kot je skala, iz katere je pritekla voda, pri čemer so mu pomagali beduini. Njegovi opisi so zelo podrobni.

Potovanje Andreja Snoja (1935), ta je najbolj zanimiv in je tudi glavni snovalec te fotografske zgodbe, pa je bilo usmerjeno izključno v samostan svete Katarine in njegovo znamenito knjižnico. Iskal je zgodnja starocerkvenoslovanska obredna besedila, predvsem Sinajski evhologij iz 11. stoletja. Čeprav ga sprva ni našel, je preko korespondence z menihom in knjižničarjem Joakimom (iz Jeruzalema) rokopis ponovno odkril.

FOTO: Jože Potrpin

Snoj je fotografije Sinajskega evhologijona posredoval slovenskemu slavistu Rajku Nahtigalu, ki jih je objavil leta 1941, leta 1942 pa je sledila še spremljevalna študija. Arhitekt Jože Plečnik, navdušen nad fotografijami Sinajskega evhologija in njegovimi ornamenti, je le-te nato uporabil pri ilustracijah Finžgarjeve pravljice »Makalonca«.

FOTO: Jože Potrpin

Vsi trije biblicisti so preživeli precej časa v Sveti deželi, kjer so se seznanili s kraji Nove zaveze in Kristusovim življenjem. S tem so nadaljevali slovensko tradicijo povezave s Sveto deželo, ki je prišla do izraza že med velikim romanjem leta 1910. Tako je dr. Frelih svojo predstavitev sklenil z besedami: »In ravno to veliko romanje smo pred leti predstavili v prostorih tega Muzeja krščanstva na Slovenskem. Ravno tu smo predstavili fotografije znanega fotografa Petra Nagliča. Ta je bil edini, ki je leta 1910 fotografiral veliko romanje Slovencev v Sveto deželo. Tako si seveda obetamo nadaljevanje zgodb teh znanih treh biblicistov, znanih raziskovalcev. Zelo zanimivo je namreč stališče Jeharta, velikega orientalista, ki je rekel, da kdorkoli ima v rokah Sveto pismo, mora razumeti tudi prostor, mora videti te stvari. Sploh to velja za proučevalce, raziskovalce. In ravno po zaslugi teh treh smo Slovenci dobili, predvsem v obdobju med obema vojnama, s številnimi članki in razpravami zelo dober vpogled v dogajanje Svetega pisma Stare zaveze oziroma Mojzesove zgodbe.«

FOTO: Jože Potrpin

Razstava bo na ogled do 27. septembra. V oktobru pa sledi že nova razstava o veliki misijonarki v Indiji, Betki Kajnč oz. s. Magdaleni.