Razstava, ki je bila prvič predstavljena lani v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, predstavlja duhovno življenje in gospodarske dejavnosti cistercijanov, ki so jih izvajali povsod, kamor so prišli. Po pozdravu direktorice muzeja mag. Nataše Frelih Polajnar je zbrane nagovorila zastopnica galerije iz Kostanjevice na Krki Alja Pfeifer, za njo pa kustos stiškega muzeja mag. Simon Vidic.

Kot je dejal, razstava kratko predstavlja dve slovenski cistercijanski pokrajini, Stično in Kostanjevico na Krki. Začenja se s splošnim opisom in uvodom. V nadaljevanju se osredotoča na »žive stvari«, elemente cistercijanske krajine, ki so omogočale preživetje menihov v preteklosti in so še danes prisotne. Poudarja doprinos in primerjavo obeh samostanov k cistercijanskemu redu in slovenski cistercijanski pokrajini. Zajema pomembne zgradbe (cerkve), gospodarsko infrastrukturo (v skladu z geslom »Ora et Labora«), kultivacijo območja preko mlinarstva, gozdarstva, vinogradništva, ribogojstva in drugih dejavnosti. »Tukaj ponujamo le, recimo temu, tiste bisere ali pa tiste najpomembnejše dele, ki smo jih odkrili, pa tiste, ki jih tudi še vedno odkrivamo. V našem primeru smo ponosni in veseli, da stiški samostan še vedno deluje, torej ni samo stvar preteklosti, zgodovine, ampak tradicija še vedno živi naprej in se dopolnjuje. Konec koncev tudi s Kostanjevico, ki ima tudi še vedno veliko sledi teh tako imenovanih belih menihov.«

Frelihova je za konec še spomnila, da je projekt Cisterscape prinesel tudi znak evropske dediščine Stični in Kostanjevici. S tem znakom se ponašajo v Sloveniji še bolnica Franja, cerkev na Javorci in Prešernova Zdravljica. 4. oktobra pa je spet povabila v Muzej krščanstva na Slovenskem, kjer se bodo skupaj podali po Poti cistercijanov, tokrat že tretjič. Ogledali si bodo nekdanje cistercijanske vodne mline, cerkvico na hribu Pristava in tako dalje.