Dolgoletni pobudnik muzeja je bil dr. Anton Nadrah, opat cistercijanskega samostana v Stični. Pot od zamisli do uresničitve je najprej vodila v obnovo muzejske stavbe. Dvonadstropna renesančna stavba z začetka 17. stoletja na severnem delu samostanskega dvorišča, imenovana stara prelatura, z dvoranskimi prostori, starimi poslikavami in ponekod štukaturami je v letih po drugi svetovni vojni dajala zasilne prostore osnovni šoli in gimnaziji. Obnova in restavriranje propadajočih prostorov sta potekali postopoma več let.

Samostan Stična. Foto: p. Branko Petauer

Avtorji so za razstavo prejeli Valvasorjevo priznanje

Že med obnovo prostorov je muzej sistematično zbiral razstavne predmete. Pridobivali so jih z nakupi, veliko pa so jih dobili v hrambo ali v dar. Kadar niso mogli dobiti izvirnih predmetov, so si pomagali z izdelavo kopij in maket. V muzejski restavratorski delavnici so restavrirali večino razstavljenih predmetov in slik.

Za svoje delo pri postavitvi razstave so avtorice višji kustosinji mag. Nataša Polajnar Frelih in Jana Cvetko, ki je tudi direktorica muzeja /2004/, višja restavratorka mag. Darja Srebnik ter dokumentalist Marko Okorn v letu 2003 prejeli Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko
društvo.

Nataša Polajnar Frelih (2010). Foto: Ivo Žajdela

Bogata duhovno in kulturna zgodovina slovenskega naroda

Po odprtju muzeja so se lotili priprave vodnika po razstavi in pred kratkim so nas presenetili z obsežno knjigo, ki obsega sto strani velikega formata. Vodnik po stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem je tako izčrpen, besedilo je napisala mag. Nataša Polajnar Frelih, da si z njim lahko pomagamo pri obisku razstave, še bolj pa, da v njem na enem mestu in v strnjeni besedi spoznamo bogato duhovno in kulturno zgodovino slovenskega naroda. Postavitev razstave in izdaja vodnika zagotovo pomenita velik doprinos k zavedanju lastnih korenin, in to prav v času, ko se Slovenija vključuje v Evropsko zvezo.

Leopold Layer (?), Izbrisan je dolg, 1825. Vir: Verski muzej

Komunizem je petdeset let pustošil in uničeval sakralno dediščino

V mnogih slovenskih muzejih so razstavljeni tudi predmeti z verskega področja, vendar gre le za posamezne predmete. Cerkev je bila v zgodovini podvržena mnogim spremembam in pretresom. Morda še najbolj v zadnjem, 20. stoletju, ko je komunizem petdeset let pustošil po deželi in uničeval sakralno dediščino in celo človeška življenja.

Leta 2000 je nadškof dr. Franc Rode v Kočevskem rogu ob množičnem grobišču razglasil kar 217 slovenskih pričevalcev za vero in večina med njimi je pod komunizmom umrla nasilne smrti. Tudi zato je nujno, da Slovenci vzpostavimo spoštljiv odnos do naše preteklosti, se je spominjamo, jo preučujemo ter iz nje črpamo spoznanja za sedanjost in prihodnost.

Solčavska Marija, okoli 1270–1280. Vir: Verski muzej

V zbirkah je shranjena tradicija skupnega duhovnega evropskega prostora

Poslanstvo vsakega muzeja je ohranjati in predstavljati dediščino, izobraževati številne generacije in poleg gmotnega varovati tudi duhovno izročilo prednikov. Prav slednje je za Slovenski verski muzej izjemno pomembno. Z razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem muzej želi domačim in tujim obiskovalcem prikazati svojo bogato duhovno dediščino, številna zgodovinska dejanja in vzpodbuditi zavedanje lastne preteklosti. Javnost je že pokazala velik interes za spoznavanje te tematike. Muzej že več let obiskujejo številne šolske skupine, organizirane skupine domačih in tujih gostov ter mnogi posamezniki. Vsi, predvsem mladi, se z ogledom razstave dodatno izobražujejo. V zbirkah je shranjena tradicija skupnega duhovnega evropskega prostora. Ker pa je krščanstvo na slovenskem ozemlju navzoče že okoli 1700 let in je tema obsežna, jo lahko razstava in vodnik po njej posredujeta le v zgoščeni obliki.

Kipi z nekdanjega oltarja cerkve sv. Nikolaja na Gradišču nad Stično, 1628. Vir: Verski muzej

Zgodovina krščanstva od 12. do 20. stoletja

Razstava, ki prikazuje zgodovino krščanstva od 12. do 20. stoletja in so jo odprli leta 2002, je nadaljevanje dela iz preteklih let. Prvi dve sobi, v katerih je prikazano širjenje krščanstva na naših tleh v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku, sta bili postavljeni leta 1990 pod avtorstvom Matjaža Puca. Ko bodo končana obsežna restavratorska dela v še dveh prostorih, bodo tam predstavili še delovanje slovenskih misijonarjev po svetu, Slovence v zamejstvu in v tujini ter popoln pregled vseh verskih skupnosti na Slovenskem.

Verski muzej v Stični. Vir: Verski muzej

Razstava in vodnik sta urejena kronološko

Razstava in vodnik sta urejena kronološko. Da bi bila obširna in bogata zgodovina krščanstva na Slovenskem čim pregledneje predstavljena, so jo razdelili v devet tem (v vodniku poglavij), ki obiskovalca (bralca) vodijo iz stoletja v stoletje ter ga z besedili in predmeti (slikami) seznanjajo z dogodki v posameznih časovnih obdobjih.

V vodniku so objavljena vsa besedila z razstavnih panojev, s fotografijami in kratkimi opisi pa so predstavljeni ključni muzejski predmeti. Na koncu vodnika so predstavljeni tudi muzejski delavci in njihovo delo.

Razstavo so razdelili na devet zaokroženih tem

Razstava je (za zdaj) razdeljena na devet zaokroženih tem: Krščanstvo v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku (3. do 11. stoletje), Stalna cerkvena organizacija v srednjem veku (12. do 14. stoletje), Vzpon mest, Turki (15. stoletje), Reformacija in protestantizem (16. stoletje), Protireformacija in prenova (16. in 17. stoletje), Razcvet baročne umetnosti, terezijansko-jožefinske reforme (17. in 18. stoletje), Revolucija v letu 1848, narodni preporod Slovencev (19. stoletje), Prva in druga svetovna vojna, družbene spremembe, osamosvojitev Slovenije (20. stoletje) in Ljudska pobožnost.

Rekonstrukcija vitraža z upodobitvijo sv. Katarine Sienske. Lom pod Storžičem, 15. stoletje. Vir: Verski muzej

Pričevanjsko bogastvo dragocenih predmetov

Za ogled verskega muzeja v Stični si je vsekakor treba vzeti čas. Pričevanjsko bogastvo dragocenih predmetov bo v vsakem obiskovalcu pustilo globoko sled. Morda je za zdaj muzej v širši javni zavesti manj navzoč, saj gre za povsem novo ustanovo, vendar se ne bom zmotil, če poudarim, da gre za enega najlepših in najbogatejših muzejev na Slovenskem.

Ivo Žajdela, Verski muzej v Stični, Demokracija, 11. 3. 2004