Med posameznimi slogovnimi obdobji je prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora današnje Slovenije. To je čas, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Za ta čas značilna mobilnost umetnikov je v slovenski prostor pripeljala zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve.

Razstavo v Narodnem muzeju Slovenije so 12. junija 2025 predstavili Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, in Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Dobrih šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti

Dobrih šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti sta Narodna galerija in Narodni muzej Slovenije ponovno ponudila nov pregled umetnosti tega obdobja. Najprej so 9. aprila 2025 v Narodni galeriji odprli razstavo Barok v Sloveniji, na kateri lahko vidimo več kot 170 umetnin, ki so nastale v 17. in 18. stoletju, v času, ko smo bili po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in osmanske nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Za ta čas značilna mobilnost umetnikov je v današnji slovenski prostor pripeljala zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve.

Slika samostana bosonogih avguštincev v Ljubljani, prva četrtina 18. stoletja. Samostan je stal na severnem delu Slovenske ceste, med križiščem Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste ter Trdinovo ulico, pozidali so ga okoli leta 1657. FOTO: Ivo Žajdela

Prikazani so vrhunci cerkvene umetnosti

Na razstavi so vrhunci cerkvene umetnosti, ki jo zaznamujejo monumentalne oltarne slike in marmorni ali bogato polikromirani leseni kipi, pa tudi likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne profane objekte. To je tudi čas reprezentativnih portretov, tako vladarskih kot plemiških, ki so bili z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji, krajinami in historijami obvezni sestavni del baročnih zbirk. Stropno in stensko baročno slikarstvo predstavljajo z izbranimi ohranjenimi fragmenti fresk, fotopovečavami in multimedijsko projekcijo poslikav.

Slika kapucinskega samostana, ki je stal na mestu današnjega Kongresnega trga v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Barok v Sloveniji: arhitektura in uporabna umetnost ali razkošje dveh stoletij

12. junija 2025 so v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani odprli še razstavo Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost ali razkošje dveh stoletij – 17. in 18. stoletja. Razstava osvetli tako posvetno kot sakralno oblast ter vsakdanje življenje v 17. in 18. stoletju.

Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Kot je dejala dr. Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, so bili gonilna sila tega kulturnega preporoda plemiški izobraženci, ki so z ambicijo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih – likovni umetnosti, glasbi, gledališč ...

Po besedah Zore Žbontar so se med raziskovanjem teme spraševali, kdo so bili mojstri in umetniki, ki so izdelovali opremo. FOTO: Ivo Žajdela

Kdo so bili mojstri in umetniki, ki so izdelovali opremo

Razstava obiskovalcem omogoči vpogled v posvetne, verske in družbene tokove tega časa ter razkriva bogastvo kulturnih stikov in vplivov, ki so sooblikovali slovensko umetnost. Na ogled so dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja, predstavljeni skozi prihod novih cerkvenih redov jezuitov in kapucinov, novih gradenj ter prenove stolnih, mestnih, podružničnih in romarskih cerkva ter samostanov. Posvetni del razstave pa z mestnimi hišami, palačami in podeželskimi dvorci ter njihovo opremo zaznamuje predstavitev prostorov oblasti in življenja v mestu ter na deželi.

Po besedah Zore Žbontar so se med raziskovanjem teme spraševali, kdo so bili mojstri in umetniki, ki so izdelovali opremo.

Tri metre velik dvoglavi orel, simbol Habsburžanov, ki ga hranijo v ljubljanskem Mestnem muzeju, je bil ob dednem poklonu Karla VI. nameščen na portal ljubljanske mestne hiše. FOTO: Ivo Žajdela

Razkošje mestnih palač, podeželskih dvorcev in njihovih interierjev

Razstavo je muzej obogatil tudi z dragocenimi predmeti, ki so jih samo za to razstavo posodili iz drugih ustanov. Spoznali bomo lahko vpliv novih cerkvenih redov, kot so jezuiti in kapucini, ter si ogledali prenove stolnih in mestnih cerkva, samostanov in romarskih svetišč. A barok ni bil le čas cerkvenega sijaja, odkrili bomo tudi razkošje mestnih palač, podeželskih dvorcev in njihovih umetniško dovršenih interierjev. Razstava ponuja tudi vpogled v vojaško zgodovino in bogato baročno grafiko.

Dr. Zora Žbontar je dejala, da je razstava v Narodnem muzeju Slovenije »kar velik zalogaj, saj imamo opraviti z izredno velikimi muzealijami, gre za številne kose notranje opreme. Morda bi izpostavila tri metre velikega orla, ki ga hranijo v ljubljanskem Mestnem muzeju in je bil ob dednem poklonu Karla VI. nameščen na portal ljubljanske mestne hiše. Avtor ni znan, narejen pa je iz lesa. Gre za markanten eksponat, ki smo ga morali dvigniti na višino treh metrov.«

Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, prikazuje ljubljansko zgodbo z Habsburškim orlom. FOTO: Ivo Žajdela

Obisk cesarja Karla VI. leta 1728 v Ljubljani

Leta 1728 je cesar Karel VI., oče Marije Terezije, potoval na poklonitev deželnih stanov na Kranjsko, Goriško in v Trst. Pot ga je vodila čez Ljubelj v Tržič in potem naprej v Ljubljano, kjer je bila 29. 8. 1728 slovesna poklonitev deželnih stanov. Potovanje je bilo namenjeno predvsem dedni poklonitvi deželnih stanov, hkrati pa si je med potjo na terenu lahko ogledal, kako se izpolnjujejo njegovi ukazi o urejanju in popravilih glavnih cest, predvsem povezave Dunaj–Trst in tudi kako delujeta svobodni pristanišči Trst in Reka.

Ljubljana se je na cesarjev prihod pripravila zelo slovesno. Vicedomska vrata, skozi katera je cesar prišel v mesto, so predelali v slavolok. Na vrh slavoloka so postavili marmornat kip Karla VI., ki so ga mestni svetniki naročili pri že uveljavljenem kiparju Francescu Robbi. Slavnostno so okrasili tudi fasado magistrata, ki ga je imel cesar ravno tako obiskati, in vse mesto.

Zora Žbontar prikazuje ljubljansko zgodbo z Habsburškim orlom. FOTO: Ivo Žajdela

Kaj pomeni termin iz naslova uporabna umetnost?

Dr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, je pojasnila, da termin iz naslova, uporabna umetnost, označuje tisti del materialne kulture, ki ima poleg uporabne tudi estetsko funkcijo. Termin uporabna umetnost je torej skupni izraz za umetno obrt (predmeti, ki jih v celoti, torej od zasnove do končne izvedbe naredi obrtnik) ter industrijsko oblikovanje, kjer gre za serijske izdelke manufakturne in tovarniške proizvodnje (oboje zaznamuje delitev dela), ko (industrijski) oblikovalec naredi načrt in pogosto še prototip izdelka, ki gre nato v strojno proizvodnjo. Industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 18. stoletja; manufakturna proizvodnja je bila na našem ozemlju razvita že v 16. stoletju. Iz nekaterih virov, kot je npr. Zoisov rokopisni zvezek v zvezi z njegovo tovarno beloprstene keramike s konca 18. stoletja, so znani že tudi oblikovalci posodja in okrasnih predmetov.

Podobice, povezane s cerkvenimi romanji. FOTO: Ivo Žajdela

Celovit vpogled v svet baročne umetnosti

Kakšna je bila pohištvena oprema na Slovenskem v času baroka? Ob baročnem steklu, keramiki in porcelanu, tudi bojni opremi v tistem času, obiskovalci dobijo celovit vpogled v svet baročne umetnosti, denimo, glasbe. Antonio Stradivari iz Cremone sodi med najslavnejše izdelovalce godalnih instrumentov vseh časov. Izboljšal je geometrijo in konstrukcijo violin, zato so postale in ostale številnim generacijam goslarjev standard za kakovost, saj so v rokah umetnikov zvenele čisto, živo in mogočno. Pa o sijajni baročni arhitekturi stavbarskih mojstrov, ki so gradili in krasili na območju današnje Slovenije.

Bogato vezen pluvial, mašni plašč. FOTO: Ivo Žajdela

Kako je Uršulinska cerkev postala modernistični simbol?

V del obsežnega projekta Barok v Sloveniji je vključen tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje. 12. junija 2025 so v kapeli gradu Fužine odprli razstavo z naslovom »Naše lepo stoletje«. Uršulinska cerkev in modernizem. Kako je baročni spomenik, Uršulinska cerkev, postal modernistični simbol?

Razstava v kapeli gradu Fužine izpostavlja Uršulinsko cerkev kot referenčno točko za arhitekta Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja, ki sta jo razumela kot navdihujoč primer arhitekture, ki združuje klasične arhitekturne elemente z značilnostmi lokalnega okolja. Kustos dr. Miloš Kosec in sokustosinja dr. Martina Malešič odnos med baročno cerkvijo in arhitekturno dediščino 20. stoletja predstavljata z raznovrstnim gradivom iz zbirke muzeja, nekateri predmeti so prvič na ogled javnosti. Ob tej priložnosti so izdali tudi vodnik po baročni arhitekturi v Ljubljani, ki je nadaljevanje serije brezplačnih tematskih zloženk – vodičev po Ljubljani, namenjenih popularizaciji arhitekturne dediščine.

Bogato vezen pluvial, mašni plašč. FOTO: Ivo Žajdela

Za Plečnika je ljubljanski barok poleg antike temelj

Po besedah kustosa razstave Miloša Kosca razstava predstavlja Uršulinsko cerkev kot referenčno točko za delovanje arhitektov Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja. »Za Plečnika je ljubljanski barok poleg antike temelj, na katerem lahko zida nekaj novega, avtohtonega, ampak prosvetljenega, odprtega za 20. stoletje. Ravnikar je delal nekaj podobnega z drugimi sredstvi. Ravnikar pozida to, za kar se je Plečnik tako boril, da bi ostalo nedotaknjeno.« Po njegovih besedah celoten projekt prikazuje barok kot enega od temeljev avtohtone oziroma nove slovenske umetnosti in arhitekture v 20. stoletju.

Bogato vezen pluvial, mašni plašč. FOTO: Ivo Žajdela

Projekt Barok v Sloveniji povezuje pet nacionalnih ustanov

Projekt Barok v Sloveniji povezuje pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, Narodno galerijo, Narodni muzej Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerza v Ljubljani in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Za razstavo so muzejske predmete posodile številne muzejske ustanove, na ogled pa so tudi dragoceni baročni predmeti, ki še vedno služijo pri bogoslužju.

Avtorska skupina razstave Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost: dr. Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, dr. Helena Seražin, ZRC SAZU, dr. Matej Klemenčič, Filozofska fakulteta UL, dr. Metoda Kemperl, Pedagoška fakulteta UL, dr. Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo UL, Neža Lukančič, Narodni muzej Slovenije, in Andraž Keršič, A2O2 arhitekti.

Vratni portal z gradu Negova, sredina 17. stoletja, v ozadju baročni dvorec Dornava. FOTO: Ivo Žajdela

Razstava bo v atriju Narodnega muzeja Slovenije na Muzejski ulici v Ljubljani na ogled do 7. decembra 2025.

Vojko Urbančič, Lepa punza Marija Ana z Mestnega trga 17, Narodni muzej, barok, Delo, 7. 5. 2025Vojko Urbančič, Barok 1, Razstava baročne umetnosti v Sloveniji, Narodna galerija, Delo, 12. 4. 2025

Peter Rak, Barok 2, Ko se pod podlepljenim platnom odkrije podpis, Matej Klemenčič, Katra Meke, Narodna galerija, Delo, 12. 4. 2025Andrej Predin, Barok 3, Dolga pot od terenskih ogledov do postavitve, Narodna galerija, Delo, 12. 4. 2025

Pia Prezelj, Barok 4, Sebastijan Valentan, Skoraj za vsakimi vrati sem naletel na umetniška dela, Malečnik, Narodna galerija, Delo, 12. 4. 2025Andrej Predin, Barok 5, Obnova baročnih del je užitek, Narodna galerija, Delo, 12. 4. 2025

Barok 6, Narodna galerija, Delo, 12. 4. 2025

Prikazani bodo vrhunci baroka, Barok, Narodna galerija, Primorski dnevnik, 8. 4. 2025Tanja Lesničar Pučko, Barok, čas razcveta slovenskega umetnika, Dnevnik, 19. 6. 2025Irena Štaudohar, Barok je veliko gledališče, Katra Meke, Delo, 19. 7. 2025

1/16