Odprtja izjemne razstave, ki se, kakor je dejal pobudnik in soavtor razstave prof. dr. Matej Klemenčič, zgodi enkrat na generacijo, so se v Narodni galeriji udeležili številni vidni predstavniki družbenega življenja: predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in dr. Aleš Musar, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. Peter Štih, ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko, predstavniki diplomatskega zbora, predstavniki hrvaških, srbskih, avstrijskih in italijanskih inštitucij, med njimi dr. Eike Dieter Schmidt, direktor muzeja Capodimonte v Neaplju.

Matej Klemenčič, Eike Dieter Schmidt, Stanislav Zore. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki je v uvodnem nagovoru spomnila na pretekle baroku posvečene razstave, ki so se zvrstile v Narodni galeriji, kjer barok predstavlja pomemben del stalne zbirke, ki so jo v zadnjih letih dopolnili še z novimi pridobitvami. Baroku posvečeno pregledno slikarsko in kiparsko razstavo vidi kot priložnost, ki lahko temeljnim raziskavam predhodnih generacij doda nova spoznanja sedanjega časa. Z navdušenjem so sprejeli pobudo prof. dr. Mateja Klemenčiča z oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, avtorja zasnove pričujoče predstavitve, povabili več muzejskih, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij in leto 2025 posvetili baročni umetnosti. Zamisel je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS.

Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Direktorica Narodne galerije se je zahvalila vsem, ki so svoje znanje in moči posvetili temu obsežnemu projektu, ki je terjal večletne priprave: avtorjema razstave dr. Mateju Klemenčiču in dr. Katri Meke, vsem avtorjem besedil v izčrpnem katalogu, sodelavcem – restavratorjem, tehnični ekipi, kustosom – za zavzetost in odličnost, s katerima so lahko uresničili razstavo, ter vsem, ki so posodili umetnine: župnijam in župljanom ter institucionalnim in zasebnim lastnikom.

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar v pogovoru z avtorjema razstave. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

»Projekt Barok v Sloveniji je rasel vsaj kakšno desetletje, zares intenzivno pa smo se z njim ukvarjali zadnja tri leta,« je povedal pobudnik in soavtor razstave prof. dr. Matej Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in izpostavil, da je »pregledna razstava umetnosti enega od velikih zgodovinskih obdobij nekaj, kar se zgodi morda enkrat na generacijo«. Poudaril je pomen preteklih raziskav, ki so omogočile razstavo v tej obliki, predvsem objav sodelavcev Steletovega inštituta dr. Ane Lavrič, dr. Blaža Rezmana in dela vsaj dveh generacij raziskovalcev, ki sta se oblikovali na Oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete. Povedal pa je tudi, da se je z vedno večjo vlogo interdisciplinarnih raziskav, povezovanj ne le z drugimi humanističnih in družboslovnih vedami, ampak tudi z naravoslovnimi, spremenil fokus raziskovanja, ki se je od umetnikov in izoliranih umetnin premaknil na širši družbeni kontekst in naročnike, uporabnike umetnosti na vlogo umetnosti v družbi. Tako se razstava Barok v Sloveniji po konceptu močno razlikuje od predhodnih.

Veliko zanimanje javnosti za razstavo. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

»Pokazati želimo, da umetnostne podobe prostora današnje Republike Slovenije, prostora, ki je bil v obdobju baroka razdeljen med Habsburške dežele in Beneško republiko, niso zaznamovali le t. i. domači umetniki, pač pa tudi umetniki, ki so se v ta prostor priselili od drugod, pa tudi vse umetnine, ki so v 17. in 18. stoletju nastale na tem ozemlju ali za to ozemlje.« Razstava predstavlja izbor najkvalitetnejših umetnin, ki so nastale na tem območju, pa tudi dela, ki so v kakšnem od večjih umetnostnih središč nastala za tukajšnje naročnike, je povedal Klemenčič. »Razstava in katalog, ki je pravzaprav obsežna znanstvena monografija, predstavljata naše trenutno vedenje o baroku in odpirata vrsto novih vprašanj,« je zaključil svojo predstavitev in se zahvalil celotni ekipi Narodne galerije, ki je ta obsežen projekt pripeljala do otvoritve.

pobudnik in soavtor razstave prof. dr. Matej Klemenčič. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Soavtorica razstave dr. Katra Meke iz Narodne galerije je povedala, da je pričujoča razstava v Narodni galeriji prvi del velikega projekta, s katerim želijo zaobjeti to pomembno umetnostno obdobje. »Razstavljenih je več kot 170 del iz slikarstva in kiparstva, ki jih pomembno dopolnjujejo tudi izbrana dela na papirju, liturgični predmeti in reprodukcije. Drugi del razstave, posvečen arhitekturi in uporabni umetnosti, pa si bo mogoče ogledati v Narodnem muzeju od 12. junija naprej. V času trajanja obeh osrednjih razstav se bodo z manjšimi razstavami pridružili tudi drugi muzeji.«

Študenti in študentke Akademije za gledališče, radio, film in televizijo so pod mentorstvom docentke Tine Kolenik pripravili interpretaciji dveh slik iz stalne zbirke Narodne galerije. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Že danes v Mestnem muzeju odpirajo razstavo o poslikavah na gradu Križ pri Komendi, sledile bodo še razstave v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, v Posavskem muzeju Brežice, Loškem muzeju in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

Še nekaj fotografij si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji. 

1/6