Knjiga vsebuje prevajalkin izbor najreprezentativnejših pesmi britanskih “metafizičnih pesnikov”, osnovan na izdaji Metaphysical Poetry, ur. Colin Burrow, Penguin Classics, 2006. Metafizična poezija je nastajala v Angliji 17. stoletja, od elizabetinske dobe do Cromwellove republike in še naprej do ponovne vzpostavitve monarhije. Odzivala se je na sočasne dogodke in težnje: na osupljiv napredek, znanstvena odkritja in raziskovanja, a tudi na globoko religiozno negotovost, ki jo je prinašal s seboj ta razvoj. V izboru so zastopani kanonični pesniki, kot so John Donne, George Herbert, Andrew Marvell in Henry Vaughan, kakor tudi posamezne mojstrovine manj znanih avtorjev. Metafizični pesniki obravnavajo zelo pestro tematiko: med drugim preigravajo lirizem, erotična in svobodomiselna razmišljanja o ljubezni, religioznost, elegije – žalostinke. Kljub temu pa imajo prepoznavne značilnosti, ki jih povezujejo: v presenetljivih, drznih metaforah, podobju in jeziku izražajo negotovost svoje dobe in željo po izvirnosti. Sodobniki, na primer ugledni slovaropisec in književnik Samuel Johnson, za njihovo inovativnost niso imeli posluha, vendar so metafizični pesniki prav s to lastnostjo pomembno vplivali na poznejše pesnike, zlasti na moderniste 20. stoletja, kakršen je bil Thomas Stearns Eliot.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v letu 2022.

O avtorjih: 

»Z izrazom 'metafizični pesniki' označujemo tiste angleške pesnike 17. stoletja, ki so težili k osebni in intelektualni kompleksnosti, značilni za njihovega prvaka Johna Donna. Imena, ki se poleg Donnovega najpogosteje omenjajo, so Henry Vaughan, Andrew Marvell, John Cleveland, Abraham Cowley in Richard Crashaw, seveda pa je pisala takšno poezijo še množica manj plodovitih ali znanih avtorjev. V njihovem opusu se tipično stapljata čustvo in intelektualna  domiselnost, zaznamujeta pa ga baročna raba concetti ali angleško conceits, nepričakovanih, presenetljivih metafor in primer, ter 'duhovitost' ali 'bistroumnost' (wit).« (prevajalka Nada Grošelj)

Odlomek iz knjige:

Ob robu vode sem si rad

umišljal drug svet pri nogah:

visoki in prostrani svod

obrnjen je slepil oko,

prišel se je z menoj

spoznat par drugih nog;

ko sem ob luži se igral,

je v njej povsem nov svet ležál.

(Thomas Traherne)