Najprej so se zbrali okoli oltarja stiške bazilike skupaj z apostolskim nuncijem v Republiki Sloveniji msgr. Luigijem Biancom, po maši pa so številni zbrani pozdravili prihod tekmovalcev regijskega tekmovanja v oranju, prisluhnili nagovorom cerkvene in svetne oblasti ter končno zadržali v druženju s pogostitvijo podeželskih žena Ivanjščice in ob ponudbi bogatih stojnic, še posebej stiških menihov. 

Sveto mašo je skupaj z ostalimi duhovniki vodil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Luigi Bianco. FOTO: Jože Potrpin 

Ustvarili so veličasten dogodek spomina na izjemen prispevek cistercijanov k razvoju kmetijstva na Slovenskem. In dali priložnost za razmislek o aktualnih in perečih vprašanjih na tem in širšem področju.

Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je v nagovoru pred stiško baziliko poudarila: »Stična je skozi stoletja prestala vojne, politične pretrese in družbene spremembe. In kljub temu je ostala kraj srečevanja, ustvarjalnosti, duhovne globine, povezovala preteklost s sedanjostjo, lokalno z evropskim, duhovno s kulturnim, in v tem je njena največja moč. Bodite ponosni na to kulturno in duhovno srce Slovenije. 

Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. FOTO: Jože Potrpin 

Današnje praznovanje torej ni zgolj obeležitev visoke obletnice, je izraz spoštovanja do skoraj devetih stoletij predanosti, vztrajnosti, ustvarjanja. In je hkrati tudi priložnost, da rečemo vsem globoko in iskreno besedo hvala, ki so to dediščino ohranili in jo ohranjate še danes. V imenu vlade Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in v svojem osebnem imenu iskreno čestitam Cistercijanski opatiji Stična. Želim obilje blagoslova. Naj bo Stična v prihodnje še vedno tako dragocen prostor kulture, dialoga in zgodovinskega spomina.«

Leta 1136 so v Stično prišli prvi cistercijani, duhovni sinovi sv. Benedikta, ki živijo po pravilu: »Moli in delaj«. Ustanovitelj reda je tudi določil: »Šele tedaj so pravi menihi, kadar živijo od dela svojih rok«. Tudi pri organizaciji samostana je sv. Benedikt predpisal: »Samostan je treba, če je le mogoče, postaviti tako, da je znotraj samostana vse potrebno, to je voda, mlin, vrt in razne obrtne delavnice, tako menihom ne bo treba hoditi ven.«

Že v 12. stoletju je prvi kovinski plug prav v Stični zarezal slovensko zemljo. Prav tako je zgodba cvička tesno povezana s Cistercijansko opatijo Stična. Tudi fižol se v naših krajih prvič omenja v popisu samostanskega premoženja leta 1576. Za vinogradništvo je samostan pomemben tudi za belo sorto grozdja zeleni silvanec.

Zato izjemni jubilej (in tokratno praznovanje, ki je pomenilo tudi začetek desetletne priprave na »900 let živega samostana« v letu 2036) ni pomemben le za samostansko skupnost, temveč tudi za kulturno, duhovno in zgodovinsko dediščino Republike Slovenije ter širšega evropskega prostora.

Opat Maksimilijan File je v pridigi med drugim poudaril: »Letos obhajamo 890 let prihoda prvih cistercijanov v Stično – in s tem tudi tistega prvega pravega pluga, s katerim so takrat prvič zarezali v našo slovensko zemljo. To je lepa podoba. Cistercijani niso prišli samo molit. Prišli so tudi delat. Iskali so Boga v cerkvi, pri oltarju, v Božji besedi, tišini, v skriptoriju… Iskali so ga tudi na polju, pri delu svojih rok, v skrbi za zemljo in v vsakdanjih dolžnostih. Plug je zarezal v zemljo. In za njim je prišel sad. To je skoraj podoba duhovnega življenja. Tudi Bog mora včasih zarezati v trdo zemljo našega srca. Včasih mora razbiti tisto, kar je otrdelo. Naš ponos. Našo zamero. Naše navade. Naš greh. Ne zato, da bi nas uničil. Ampak zato, da bi lahko zraslo nekaj novega.

Opat Maksimilijan File med pridigo. FOTO: Jože Potrpin 

In morda je prav v tem lepota pluga. Plug ne govori veliko. Preprosto naredi brazdo. Potem je treba sejati. Čakati. Vztrajati. In zaupati, da bo nekoč prišel sad. Tako je tudi z našim življenjem. Bog nam odpusti in nam da novo možnost. Toda potem reče: 'Zdaj pa vstani. Pojdi. Začni znova.' Kajti Božje usmiljenje ni dovoljenje, da ostanemo tam, kjer smo. Božje usmiljenje nam daje moč, da lahko začnemo znova.

Morda je tudi to sporočilo teh 890. let. Za nami so generacije ljudi, ki so molili in delali. Menihi, ki so prihajali v kor. Menihi, ki so delali. Ljudje, ki so obdelovali zemljo. Rodovi, ki so gradili, sejali, popravljali, začenjali znova. Marsikaj od njihovega dela danes nima več njihovega imena. Ne vemo, kdo je položil posamezen kamen. Ne vemo, kdo je obdelal določeno njivo. Ne poznamo imen vseh, ki so skozi stoletja tukaj molili in delali. Toda sad njihovega dela je ostal. Tudi to je lahko lepa lekcija za naš čas. Danes bi radi hitro videli rezultat. Radi bi, da se opazi. Radi bi priznanje. Bog pa nas uči tudi sejati tam, kjer bo morda žel nekdo drug. Včasih je dovolj, da dobro narediš svojo brazdo. Bog bo poskrbel za rast. In v tem je tudi čar pastoralnega dela Cerkve v našem času in odgovor na morda navidezne neuspehe.«

Prvi med govorniki, ki so po maši nadaljevali praznično misel, je bil župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Poudaril je trajno podporo občine kmetijstvu. Stiški menihi še danes ohranjajo to tradicijo s svojim delom na njivah, kar služi kot zgled in spodbuda drugim, da ne opustijo kmetovanja. Lahko so optimistični glede prihodnosti kmetijstva v občini zaradi aktivnega Društva podeželske mladine Kalček, ki predstavlja garancijo za nadaljevanje kmetovanja.

Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. FOTO: Jože Potrpin 

Za njim je nuncij msgr. Bianco spregovoril o vrednosti človeške osebe v času umetne inteligence, spodbudil k gradnji civilizacije ljubezni, pozval k molitvi in uresničevanju miru v medosebnih odnosih in v družbi, ter molil za blagoslov in varovanje slovenskih kmetovalcev in njihovih raznolikih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k celostnemu človeškemu razvoju.

Apostolski nuncij msgr. Bianco. FOTO: Jože Potrpin 

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek se je osredotočil na aktualne izzive ter v upanje in optimizem za kmetijstvo v prihodnje. Potekajo namreč intenzivni pogovori z vlado in ministrom o načinih pomoči kmetijam pri prebroditvi letošnjega leta. Zatem je spomnil na zgodovinski in sodobni pomen pluga. Ta ostaja ključno kmetijsko orodje. Pohvalil je patre, ki se aktivno ukvarjajo s kmetovanjem (s traktorjem in ročno), ter za njihove predelane izdelke, nedavna otvoritev trgovinice je zgled njihove vztrajnosti.

Tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj je v svojem nagovoru izpostavil trenutne težave v kmetijstvu in hkrati upanje na rešitve. Sicer njegovi poudarki so bili na zgodovinski dediščini in pomenu oranja, cistercijanskih vrednotah, prehranski varnosti in suverenosti, poslanstvu ministrstva, prihodnosti mladih kmetov, naslavljanje aktualnih izzivov (suša), priznanju tekmovalcem v oranju. Pot proti 900-letnici Stične naj bo pot ponosa na prejeto dediščino in odgovornosti za to, kar bomo predali naprej.

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj. FOTO: Jože Potrpin 

Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je ob 890. obletnici cistercijanske opatije Stična poudarila njen izjemen in trajen pomen za slovenski in evropski kulturni, duhovni ter zgodovinski spomin. V času hitrih sprememb in negotovosti je stoletna zgodovina Stične opomin, da brez spomina ne moremo graditi prihodnosti. Izpostavila je povezavo kulture in narave, slovenske vere in duhovnega bogastva, kjer kmetje učijo, kako trdno stati na zemlji, se zavedati svoje majhnosti pod nebom in iztegniti roko pomoči in prijateljstva levim in desnim sosedom. Izrazila je upanje, da se bo slovenska družba teh etičnih sporočil znova učila.

Predsednica Slovenske ljudske stranke Slovenije dr. Tina Bregant pa je še posebej poudarila, da Stična pooseblja vse, kar združuje Slovence – ljubezen do zemlje in domovine ter sposobnost samooskrbe in samostojnosti, ne da bi čakali, da stvari padejo z neba. 

Predsednica Slovenske ljudske stranke Slovenije dr. Tina Bregant. FOTO: Jože Potrpin 

»Ni vse virtualno, ampak da na koncu štejejo roke, in delo, kaj, kdo, naredi. Ne, to ni umeten svet, to je svet nas ljudi, to je svet, kjer rastemo, kjer skrbimo eden za drugega in verjamem, da boste to orači danes nam vsem pokazali in bili dober zgled.«