Posebni odposlanec Združenih narodov za človekove pravice v Mjanmarju svari pred »množičnim umiranjem zaradi lakote in bolezni« na vojnem območju Kajah na meji s Tajsko. Kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa v objavi na družbenem omrežju Twitter pojasnil posebni odposlanec Thomas Andrews, je več kot 100.000 Karenov, narodnostne skupine na tem območju, ki so se pred obstreljevanjem in bombardiranjem oboroženih sil v državi umaknili v džunglo, »odrezanih od sleherne oskrbe z živili, vodo in zdravili«.

Že v torek so predstavniki Združenih narodov v Mjanmarju obsodili »neselektivne napade oboroženih sil na civilna območja«. Ta kriza bi lahko ljudi v iskanju varnosti »pregnala onkraj meja domovine, kot je bilo doslej že opaziti v drugih delih države,« so pojasnili pri ZN.

Napadi na svetišča po haški konvenciji veljajo za vojne zločine

Upravitelj katoliške škofije Loikaw, Celso Ba Shwe, je izrazil zahtevo po takojšnjem zaključku napadov na cerkve. Cerkve in samostani so odprli svoja vrata za ljudi vseh veroizpovedi kot zatočišča pred vedno hujšimi napadi in spopadi v zvezni državi Kajah in sosednji državi Šan, po haški konvenciji pa napadi na svetišča, pojasnjuje Shwe, veljajo za vojne zločine. Mjanmarska vojska je od konca letošnjega maja v Kajahu obstreljevala najmanj tri katoliške cerkve, v katere se je zateklo več sto beguncev.

V zveznih državah Kajah, Kajin, Šan, Kačin in Čin se vojska bori na več frontah proti pripadnikom Narodnostnih oboroženih organizacij (Ethnic Armed Organisations/EAOs), milicam tamkajšnjih narodnostnih manjšin, ki so se pridružile uporu proti vojaški diktaturi v državi. Na vseh območjih državljanske vojne je po ocenah Združenih narodov na begu okoli 200.000 oseb. Z izjemo območja Šan kristjani v teh zveznih državah predstavljajo med 40 in 80 odstotkov prebivalstva.