Srečanja sta se udeležila tudi mlada sirska begunca, ki sta pred tem predstavila svojo življenjsko zgodbo za vatikanske medije. Papež je njihov glas, kot tudi glas vseh drugih beguncev, ki pristajajo na obalah tujih držav, sta hvaležno pojasnila Elias in Kegham.

22-letna mladeniča prihajata iz sirskih mest Idlib in Hama in sta armenska katoličana. Oba sta ob begu pred vojno za seboj pustila družino, prijatelje in študij. Zdaj živita v Atenah, zatočišče pa sta našla na armensko-katoliškem ordinariatu v grški prestolnici.

Vesel sem, da se nekdo zanima za nas in da nismo sami. Da imamo Cerkev na svoji strani. Da je tam nekdo, ki govori tudi o meni.

Elias in Kegham sta v Grčijo pripotovala po različnih begunskih poteh: eden prek Iraka, drugi pa Libanona. Ko sta prispela v Turčijo, sta oba prečkala Sredozemsko morje, da bi prišla v Evropo. Elias bo verjetno ostal v Grčiji in delal kot pek, Kegham pa želi nadaljevati svojo pot in prispeti do Nemčije, kjer si predstavlja boljše življenje: »Sanjam o tem, da bi našel delo in nato v Evropo pripeljal tudi svojo družino. Pogrešam starše. Ne vem, kaj nam bo povedal papež, ampak vesel sem, da se nekdo zanima za nas in da nismo sami. Da imamo Cerkev na svoji strani. Da je tam nekdo, ki govori tudi o meni.«

Armensko-katoliški ordinariat v Atenah je bil ustanovljen leta 1923 z namenom, da bo sprejemal Armence, ki so v Grčijo prebegnili iz Turčije. Od leta 2015 ustanova sprejema begunce z vojnih območij, jim nudi pravno in zdravstveno podporo, pouk grškega in angleškega jezika, in pomaga tistim, ki ostanejo v Grčiji, pri iskanju zaposlitve. Trenutno na ordinariatu živi 15 mladih, ustanova pa nudi podporo tudi drugim pomoči potrebnim osebam.