"Nadaljnje delo v delovnih skupinah trenutno nima več nobenega smisla, zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih. Slišali smo veliko pozitivnih sporočil kmetijske ministrice, ki navaja, da želijo z zakonodajo več mladih kmetov, manj birokracije, več lokalne hrane, zaščititi kmetijska zemljišča in podobno, vendar gre na žalost zgolj za dobro plasirana sporočila za javnost, medtem ko je realnost povsem drugačna," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.

Kot je poudaril, kmetijske in nevladne organizacije ugotavljajo, da se stanje v kmetijstvu izrazito poslabšuje, kmetijsko ministrstvo pa pogoje kmetovanja še dodatno zaostruje.

Kdo še razume zdravo kmečko pamet ...

Ministrica Mateja Čalušić je v začetku februarja kmetom obljubila vpogled v analize, na podlagi katerih so nastale spremembe zakonodaje, ter učinke na sektorje, jih do sedaj še niso v celoti prejeli. Prav tako jih moti, ker ne poznajo ključne vsebine podzakonskih aktov, na kar je vezano precej sprememb v zakonodaji.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je menil, da se je na sestankih delovnih skupin, ki so obravnavale predlagano zakonodajo, videlo, kako so nevladne organizacije zastopale slovenskega kmeta z zdravo kmečko pametjo, ki pa je druga stran ne razume.

Kot je pojasnil, organizacije pričakujejo, da se bo ministrstvo pred začetkom pogajanj o zakonodaji opredelilo do predlogov, ki so jih pripravile kmetijske organizacije. "Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude," je bil jasen Noč. "Nevladne organizacije v kmetijstvu so ta trenutek edini branik za slovensko kmetijstvo, predvsem pa tudi za slovenskega potrošnika, da bo sploh še lahko kupoval slovensko hrano," je poudaril.

Razhajanje med besedami in dejanji

Kmetom se zdi kontradiktorno, da ministrica v javnosti veliko govori o potrebi po varovanju kmetijskih zemljišč, medtem ko osnutek zakonodaje omogoča postavitev sončnih elektrarn na 130.000 hektarjih kmetijskih zemljišč. "To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije," je dejal Podgoršek.

"Vedno rečemo, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, ampak se v obdobjih blagostanja to vedno zanemarja in politiki pozabljajo, da je kmetijstvo začetek prehranske verige," je dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Slovenski kmet in kmetica postajata redkost, pa je menila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. "Različne manjšine so privilegirane in podpirane, kmetje pa smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira. Kmetje težko dobijo zemljo za obdelovanje, lahko pa le nemočno opazujejo, kako se kvalitetna zemlja okrog njih pozidava," je bila kritična.

Odsotnost pravega dialoga

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob si medtem želi predvsem dejanj in ne zgolj besedičenja o tem, kako so mladi pomembni za prihodnost kmetijstva in podeželja. "Mladi kmetje, ki smo določevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in obenem ogorčeni, kako se zastavlja prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmetijskih gospodarstev," je dejala.

Da vizija ministrstva ni prava, sta menila tudi predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Peter Demšar. "Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele, kam bi radi šli," je menil Redek.

"Ministrstvo upošteva kmete le takrat, ko mu to ustreza iz političnih razlogov. Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli. Če ministrstvo takoj ne popravi tega nedopustnega pristopa in ne začne dejanskega dialoga s kmeti, bomo prisiljeni poseči po ostrejših oblik pritiska," je dejal predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek.

Neurejeno področje označevanja gensko spremenjene hrane

Nevladne organizacije med drugim zahtevajo, da se vsa gensko spremenjena hrana označi. "Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo," je bil kritičen Podgoršek.

Kmetje sicer zahtevajo enake konkurenčne pogoje za rejo rejnih živali, kot veljajo v soseščini, ter med drugim nasprotujejo umikanju lastnikov gozdov iz postopkov odločanja o upravljanju z gozdovi, o upravljanju z divjadjo, možnosti kontrole kmetijskih zemljišč brez obveščanja lastnikov kmetijskih zemljišč, izvajanju javne veterinarske službe brez prisotnosti lastnikov živali in ukinitvi z zakonom določenega posvetovalnega telesa sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo.

Kmetijsko ministrstvo je konec januarja v javno obravnavo poslalo osnutke zakonov o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali, katerih javna obravnava se počasi izteka, poleg tega pa je v javno obravnavo poslalo tudi osnutke novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih, katerih javna obravnava se je že iztekla.