Sredin Nikodemov večer je bil pričevanjsko usmerjen. Br. Jakob Kunšič je občinstvu po krajšem teoretičnem uvodu podal svojo izkušnjo iz izvorne družine. Moderator večera je bil Samo Pučnik, vodja škofijskega odbora za mlade. Večer je potekal pod temo »Mladi med tradicijo in iskanjem osebne vere«.

Namen predavatelja je bil prikazati lepoto in trdnost tradicije, ki ni zastarela stvar. Uvod je podal v treh točkah. Prva je bila pripadnost Cerkvi po uradnem deklariranju zanjo. Nanjo je navezal drugo točko, osebno vero, in obrazložil, da zgolj 40 % deklariranih kristjanov verjame v Jezusa. V tretji točki pa je spregovoril o tradiciji. Ta je to, kar nam je bilo izročeno, omenil pa je tudi, da je najbolj pristen podatek o tem, kdo je avtentičen kristjan, število nedeljnikov v Sloveniji (15 %). Glavni poudarek uvoda pa je dal na to, da se morata tradicionalno in osebna vera srečati. Tako je ključ za katoličana, da se sprašuje kaj Bog misli – ne pa, kar misli on kot brat ali kdor drug.

Br. Jakob Kunšič je zatem spregovoril o izkušnji iz izvorne družine. Izpostavil je najprej, da je za svetost v življenju pomembna vztrajnost, ne pa harmonija, in da je veliko svetnikov imelo temne noči duše, a so prišli v nebesa po svoji vztrajnosti, ne po harmoniji. Podelil je, da je njegov oče zvest nauku Cerkve in mu je ob priliki, ko se je napil, na zelo oseben način skozi pogovor podal zelo tradicionalen nauk iz katekizma. Oče ga je tudi zelo neposredno v življenju nekoč nagovoril, ko ga je direktno vprašal o smiselnosti njegovega ubadanja z alpinizmom, kar pričevalcu še zdaj ostaja kot spomin in opomin. Njegova mati je ženska, ki je odprta za življenje in ima šest otrok. Ona je tudi razlog, da je postal kapucin. Podelil je, da sta njegova starša, čeprav nista popolna, pričevalca vere v slabem in dobrem.



Po premoru so sledila vprašanja občinstva. Izpostavljeno je bilo, da je temelj vsake poklicanosti najprej reči »Da« življenju in tudi krstu. Prav tako je tišina med mladimi zelo zapostavljena in bi jim veliko koristila. Br. Jakoba veliko šolajo ljudje, ki nimajo teološkega znanja, prek zelo pristne osebne vere, hrepenenja srca, nasproti polnjenju srca z vedno več, ki je pogosto pri sodobni mladini. Ob koncu je bila izrečena ena najbolj bogatih misli večera, ko je br. Jakob podelil, da je včasih zmogel moliti rožni venec eno uro, sedaj pa mu je to v veliko pokoro. Razlog za to, pa je v tem, da včasih imaš milost za eno obliko molitve, včasih pa ne. Napolnjeni z lepo izkušnjo so se zbrani zatem razšli.