Srednja šola Palo Alto domuje v osrčju Silicijeve doline v ameriški zvezni državi Kaliforniji in se ponaša z več kot osemdesetletno tradicijo zborovskega petja.

Komorni mladinski zbor Palo Alto pod vodstvom Brittney Kerby. FOTO: s. Diana Novak

Pester nabor šolskih pevskih sestavov

Dijaki lahko sodelujejo v različnih vokalnih zasedbah in pevskih zborih, najboljši pevci pa sestavljajo komorni zbor, ki izvaja zahtevnejša zborovska dela, ter manjšo skupino madrigalistov, ki se posveča predvsem renesančni glasbi. 

FOTO: Arhiv zbora Palo Alto Youth Chamber Singers

Na šoli si poleg visoke poustvarjalne ravni prizadevajo tudi, da bi mladi pevci ob skupnem prepevanju spletli trajne vezi, ustvarili nepozabne spomine in razvili globoko spoštovanje do umetnosti. Prav zato se zbor vsaki dve leti odpravi na mednarodno turnejo, na kateri spoznavajo umetnost, glasbo in arhitekturo drugih narodov ter s svojimi koncerti poslušalcem prinašajo delček svoje kulture.

Nastopajoči na koncertih nagovorijo poslušalce, se predstavijo in podelijo svoje vtise o lepotah dežele, ki so jo obiskali.

Preplet ameriške zborovske glasbe sklenili z delom slovenskega skladatelja

Raznolikost ameriške zborovske glasbe smo poslušalci lahko začutili tudi na koncertu v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Mladi pevci so predstavili preprost, a občuten kanon Ko je Jezus jokal enega najstarejših v Ameriki rojenih skladateljev, Williama Billingsa. Živel je v Bostonu v drugi polovici 18. stoletja in velja tudi za prvega ameriškega zborovskega skladatelja. Med koncertom so se prepletala dela sodobnih ameriških in kanadskih skladateljev in skladateljic s tradicionalno ameriško duhovno glasbo – spirituali, s katerimi so pevci najbolj navdušili poslušalce. V program koncerta so uvrstili tudi skladbo Meditabor za ženski zbor Andreja Makorja in s tem obogatili svoj repertoar tudi s slovensko zborovsko glasbo.

Komorni mladinski zbor Palo Alto pod vodstvom Michaela Najarja. FOTO: s. Diana Novak

Prijetno vzdušje dopolnil osebni stik z nastopajočimi

Pri vodenju zbora sta se izmenjevala dirigenta Michael Najar in Brittney Kerby, pevci pa so se predstavili v različnih zasedbah. Madrigalisti so nastopili v oblačilih angleške kraljeve družine in plemstva iz 16. stoletja, posebej pa sta zapela tudi fantovski in dekliški del zbora. 

Madrigalisti pod vodstvom Michaela Najarja. FOTO: s. Diana Novak

Zbore z druge strani Atlantika zaznamuje posebnost, da na koncertih tudi sami nagovorijo poslušalce, predstavijo nastopajoče in skladbe ter podelijo svoje vtise o lepotah dežele, ki so jo obiskali. Nastopajoči in poslušalci tako ob koncu koncerta nismo bili več tujci. Lepota glasbe, svetost prostora in dobrohotna beseda so nas povezali v eno občestvo, v katerem smo drug drugega obogatili s svojo navzočnostjo.

1/5