Mladi kristjani smo napolnili osem avtobusov, dolgo pot pa smo si krajšali s petjem, pogovorom, molitvijo ter opazovanjem čudovite italijanske pokrajine. Potniki vsakega avtobusa posebej smo se med seboj tudi malo bolje spoznali - vsak izmed romarjev se je ostalim predstavil ter jih zaupal svoj namen romanja in pričakovanja, ki jih ima od te enkratne izkušnje. Med postanki, ki smo jih delali med vožnjo, smo začeli srečevati že prve skupine mladih kristjanov iz drugih držav. Sama sem se ob pogledu nanje zares zavedala, kako velik in mogočen dogodek me čaka.

Postanki med dolgo vožnjo. FOTO: Marjeta Nahtigal

Fascinantno in izpolnjujoče se mi zdi, da se tako veliko število mladih poda na skupno pot iz istega razloga in z istim ciljem. Bližje kot smo bili Rimu, bolj je bilo čutiti nestrpno pričakovanje. Na cilj smo prispeli v popoldanskih urah, tam pa smo se razdelili po različnih bivališčih. Povsod so nas sprejeli z nasmehi, ljubeznivostjo in pripravljenostjo pomagati. 

Prispeli na cilj. FOTO: Marjeta Nahtigal

To sem začela še bolj ceniti, ko sem pomislila na to, kako veliko organizacije, usklajevanja, truda in ljubezni je bilo potrebno za organizacijo tako velikega dogodka. Nestrpno čakam na to, kakšne milosti nam bo še prinesel ta teden.