Danes 89-letni ameriški profesor filozofije Peter Kreeft je oče štirih otrok. Z nedavno preminulo ženo Mario sta se veselila petih vnukov in (za zdaj) štirih pravnukov. Med svojimi več kot 60 knjigami je eno na poseben način posvetil otrokom in vnukom. Že pred dobrima dvema desetletjema je namreč pomislil, da bi bilo dobro, če jim kakšna njegova življenjska modrost ostane v spominu tudi po očetovi oz. dedkovi smrti, obenem pa je ugotovil, da ga, dokler še živi, ne bodo zares poslušali …

Takole o razlogu za pisanje pravi na začetku knjige Preden odidem: »Ko starši enkrat umrejo, je prepozno, da bi svojim otrokom zaupali najdragocenejše nauke, ki so jih dobili v življenju. Starši se tako znajdejo v precepu: ko bodo mrtvi, ne bodo več mogli govoriti; toda dokler še živijo, njihove besede nimajo iste teže kot besede pokojnika in se izgubijo v množici drugih besed.«

Verjetno ima prav. Mlajše generacije se hitro nasitijo dobronamernih nasvetov, naukov in pregovorov, nekaj (deset)let(ij) kasn...