Zapri
Iskanje

Mojca Koman: Postna hrana naj vsebuje manj maščob in sladkorja

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 20. 03. 2022 / 04:00
Oznake: Postni čas
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.03.2022 / 15:14
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Mojca Koman: Postna hrana naj vsebuje manj maščob in sladkorja

Mojca Koman: Postna hrana naj vsebuje manj maščob in sladkorja
Nekateri v postnem času uživanje mesa nadomestijo z ribami. FOTO: Tatjana Splichal
V postnem času morda pogosteje kot sicer razmišljamo, kaj in koliko jemo. Ali je post dober za naše telo? Kako vpliva na naše počutje in zdravje?

Na vprašanja o hrani v postnem času odgovarja inženirka živilske tehnologije in prehranska svetovalka Mojca Koman.

Katero hrano priporočate v postnem času? 

Ne vem, ali ste že kdaj pomislili na to, ampak postni čas je v res najbolj primernem delu leta. Ne le, da takrat ni več na voljo prav veliko sezonske hrane, to je tudi čas po vsem božičnem, zimskem in pustnem obilju. In bodimo iskreni, ravno na pragu pomladi, ko pogledujemo v ogledalo in v »tisti nesrečni trebušček«. O trebuščku ne razmišljamo le ženske, moški so podobno neomajni do sebe in vsaj malo nečimrni. Vsi pa nekako čutimo, da telo potrebuje lažjo hrano, da so nam sladkor, maščoba in krepka živila odveč, nas otežijo, zato po lastnih občutkih začnemo posegati po lažjih jedeh in živilih.

Postna prehrana naj zato vsebuje manj maščob in sladkorja. Vedno priporočam, da zmanjšamo količino sadja in povečamo količino zelenjave, hkrati na račun manjše količine ogljikovih hidratov ter mesa. To so namreč živila, ki hitro povečajo kalorično vrednost obroka, medtem ko je zelenjava skorajda brez energijske vrednosti. Ker je ta bogata z vlakninami, s tem poskrbimo še za lažje odvajanje in čiščenje telesa. Lahko rečemo tudi – po modno – razstrupljanje telesa, kar post po prepričanju mnogih je.

Mojca Koman v postnem času svetuje lažjo hrano. FOTO: Krištof Koman

Nekateri se v tem obdobju v večji meri odpovejo mesu. S katero hrano ga lahko nadomestijo na jedilniku?

Meso v prehrani uvrščamo v skupino beljakovinskih živil, to je glavno hranilo, ki ga organizem dobi iz mesa, zato iščemo kot nadomestek mesu beljakovinska živila. Ni tako težko. Na voljo imamo celo paleto stročnic: fižol, grah, lečo, čičerko, sojo. Nadomestimo ga z uživanjem jajc, skute, sira, rib. V obrok dodamo več gob, nekaj beljakovin pa imajo cvetača, brokoli in žita, recimo ajda.

Vedno svetujem, da v brezmesni jedilnik uvrstimo več beljakovinskih živil različnega izvora, da tako uspemo sestaviti čim bolj pester izbor hranil. Narobe je, če vse upe polagamo zgolj v stročnice.

Obenem velja, da tudi v času, ko uživamo meso, ne stavimo le na meso, pač pa v obrok dodamo še druga beljakovinska živila. Če zelo poenostavim in ponazorim s primerom: »po mehiško« riževa solata s tunino, kockami sira, fižolom in trdo kuhanim jajčkom je mnogo bolj hranljiva od zgolj kosa pečene ribe.

Vedno svetujem, da v brezmesni jedilnik uvrstimo več beljakovinskih živil različnega izvora.

Pri izločitvi mesa iz prehrane pomislimo na to, da imajo beljakovine rastlinskega izvora slabšo biološko vrednost od beljakovin živalskega izvora, zato je prvih treba pojesti količinsko krepko več, da zadostimo potrebam.

Kateri so blagodejni učinki na telo, če se postimo? Na drugi strani pa, katere pasti predstavlja post za naše telo?

Ločiti moramo post z zgolj izločanjem mesa iz prehrane od posta v pravem pomenu besede, ko nekaj tednov uživamo le sadno-zelenjavne sokove. V obeh oblikah je pozitivnih učinkov na telo več in vsekakor nekaj pasti.

Pri milejši obliki, ko se odločimo za post brez mesa, je najbolj razvpit učinek, da se razstrupimo, vendar to besedo nerada uporabljam. Z drugačno prehrano kot sicer vnesemo v telo drugačna hranila, v drugačnih razmerjih. S tem okrepimo organizem s hranili, ki nam jih morda primanjkuje. Poiščemo nova, zanimiva živila, da nam popestrijo jedilnik in prehrano s hranili. Nekoliko zmanjšamo kislost organizma, ki sicer vodi v putiko, artritis. Pasti tu ni veliko. Najbrž sem že večkrat ponovila, kako se vsa ta leta borim proti enolični prehrani, ki je zame vir zdravstvenih težav.

Prehranjevalne navade spreminjamo počasi, postopno, korak za korakom in le tako zanesljivo.

Pri strožji obliki posta je pozitiven učinek gotovo zmanjšanje telesne teže, a je tu mogočih veliko pasti. Ključna je ta, da nam začne primanjkovati hranil, saj zgolj s sokovi ne moremo zadostiti potrebam, če traja post dlje od dveh tednov. Zaradi lakote smo vsaj v prvih dneh pogosto razdražljivi in nemirni. Priporočam omejitev fizične in psihične obremenitve. Potrebujemo več spanja, telesu omogočimo počitek, kar si mnogi težko privoščimo. Če strnem, strožji post je smiseln, vendar previdnost ni odveč, sicer si lahko naredimo več škode kot koristi.

Ali post lahko vpliva na naše prehranjevalne navade?

Lahko, čeprav dvomim. Odrekanje navadno razumemo kot neke vrste napad nase, kar rado vodi v upor. Ne slišim prav redko: »Ko bo konec posta, si bom privoščil tortico, »šnicl« ali krompirček.« Prehranjevalne navade spreminjamo počasi, postopno, korak za korakom in le tako zanesljivo.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh