Papež Frančišek je čas na letalu med vračanjem s tridnevnega obiska v Turčiji izkoristil za izčrpen pogovor s časnikarji, ki so se mu pridružili na letu v Rim. Ob tem je med drugim v bran vzel muslimane, ki naj bi jih po njegovih besedah ne obsojali kar vsepovprek. »Prepričan sem, da ne moremo trditi, češ, vsi muslimani so teroristi«, je dejal sveti oče. To je prav tako zgrešeno kot izjava, da so vsi kristjani skrajneži. V vseh veroizpovedih obstajajo teroristične skupine. Mnogi muslimani se ne istovetijo z napadi islamskih teroristov.

Papež je obenem izrazil zahtevo po »svetovni obsodbi« islamskega terorja. Turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu je minuli petek dejal, da bi morali vsi verski, politični in razumniški vrhovni predstavniki islama tovrstna dejanja enoglasno obsoditi, ker »bi bilo to v pomoč veliki večini prebivalstva«.

Frančišek je pojasnil tudi ugibanja o njegovih molitvah v carigrajski Modri mošeji: tam je »molil za mir, za Turčijo«, kot je pojasnil v pogovoru s časnikarji. »Ko sem stopil v mošejo, nisem mogel reči, da sem turist.« Navsezadnje je v Carigrad pripotoval z verskim motivom, ker se je namreč tam udeležil slovesnosti ob prazniku sv. Andreja, ki so ga obhajali v grški pravoslavni Cerkvi.

Papež je pojasnil, da sta ga lepota mošeje in pojasnila velikega muftija povsem prevzela. »V tistem trenutku sem začutil potrebo po molitvi«, je dejal Frančišek in nadaljeval: »Molil sem za Turčijo, za mir, za muftija, za vse ljudi, pa tudi zase.« Predvsem pa je, kot je večkrat poudaril, molil za mir v svetu.

Papež Frančišek je med svojim obiskom v Turčiji prvič po nastopu na papeški položaj vstopil v eno izmed carigrajskih mošej. Pred molitvenim prostorom je v družbi velikega muftija sklenil roke, zaprl oči in sklonil glavo. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je to označil kot »tiho molitev«.

Nazadnje je Frančišek odgovarjal tudi na politična vprašanja in vprašanja o geopolitični problematiki odnosov med Turčijo in Armenijo. Kot je dejal, si osebno želi odprtje meje med obema državama. To vprašanje mu »leži na srcu«, čeprav pozna obstoječe težave in ovire. Turčija je mejo zaprla leta 1993 kot odziv na spor med Armenci in Azerbajdžanci zaradi spora glede Gorskega Karabaha.

Frančišek pa je med letom v Rim izrekel pohvalo vladi v Ankari, ki je v sporu zaradi pregona Armencev med prvo svetovno vojno navsezadnje le »iztegnila roko«. Opozoril je na pismo tedanjega predsednika vlade Recepa Tayyipa Erdogana iz letošnjega aprila, ki je Armencem pb dnevu spomina na te vojne grozote izrekel svoje sožalje. Erdogan se je s tem kot prvi predsednik vlade v turški zgodovini sploh javno spomnil množičnih pokolov armenskih in sirskih pravoslavnih kristjanov. Opravičilo s strani države Turčije pa z njegovim izrazom sožalja ni bilo povezano.

Nekateri opazovalci so to izjavo označili kot »šibko«, je pojasnil Frančišek. Sam ni povsem prepričan, je dejal, ali je »močna ali šibka«, v vsakem primeru pa pomeni »iztegnjeno roko« turške vlade – »in to je vedno pozitivno«. Papež je s tem odgovoril na vprašanje italijanske časnikarke, zakaj med obiskom ni spregovoril o pregonu, ki ga Turčija ne priznava kot genocid. Prihodnje leto bo od tragičnih dogodkov minilo sto let.

Na poti proti carigrajskemu letališču je Frančišek sinoči v bolnišnici na kratko obiskal tudi patriarha armenske apostolske Cerkve v Carigradu, 58-letnega Mesroba II. Zaradi hitro napredujoče bolezni patriarh ne more več izpolnjevati svojih stanovskih obveznosti.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Radio Vatican / ANSA