Papež Frančišek je z več tisoč katoličani na Trgu sv. Petra v Vatikanu včeraj molil za žrtve terorističnega napada na mošejo na severu Sinajskega polotoka. Vest o krvavem dogodku ga je »napolnila z neizmerno žalostjo«. Kot je dejal v včerajšnjem nagovoru med opoldansko molitvijo angelovega češčenja, je z mislimi pri pokojnih, ranjenih in »pri celotnem tako težko preizkušanem občestvu«: »Naj nas Bog reši teh tragedij in okrepi prizadevanja vseh, ki skupaj delajo za mir, slogo in sožitje«, je dejal sveti oče.



Ljudje so v trenutku terorističnega napada molili, je nadaljeval. »Tudi mi v tišini molimo zanje«, je pozval zbrane romarje in spomin na žrtve počastil z minuto molka.

Že kmalu po napadu je papež dejanje obsodil kot »kruto in objestno«. V sožalnem telegramu je minuli petek zvečer izrazil svojo solidarnost egiptovskemu ljudstvu »v trenutku narodnega žalovanja«.

V napadu na mošejo na severu Sinaja v mestu Bir al-Abed je med petkovo večerno molitvijo po uradnih podatkih življenje izgubilo 305 ljudi, več kot sto je bilo težje ranjenih. To je najhujši teroristični napad v zgodovini Egipta.

Frančišek je spomnil tudi na milijone žrtev lakote stalinističnega režima v Ukrajini. Kot je dejal, moli za Ukrajino, »da bo moč vere prispevala k ozdravitvi ran preteklosti«, obenem pa je izrekel tudi prošnjo za mir v državi.

V Ukrajini so se minulo soboto spominjali »Holodomora«, hude lakote, ki jo je v letih 1932 in 1933 povzročil režim diktatorja Josipa Stalina. Po mnenju Ukrajincev je takratna sovjetska vlada namerno povzročila katastrofo, ki je zahtevala več milijonov smrtnih žrtev. Ukrajinski parlament je Holodomor označil kot genocid, tej oceni pa se skupaj z drugimi državami pridružuje tudi Vatikan.

V luči včerajšnjega evangeljskega odlomka na nedeljo Kristusa Kralja je papež v nagovoru dejal, da bomo kristjani »nekoč sojeni po ljubezni do bližnjega v stiski«. Božja ljubezen gre tako daleč, da se Bog enači z najbolj ubogimi, je sveti oče zatrdil na zadnjo nedeljo v tokratnem cerkvenem letu.

Kraljevsko dostojanstvo Boga se kaže v njegovi solidarnosti s trpečimi, je pojasnil Frančišek. Z njim se srečujemo na prikrit način, ko kot berač proti nam steguje roko. »Na koncu svojega življenja bomo sojeni po ljubezni, po naših konkretnih prizadevanjih za ljubezen in služenje Jezusu v naših najmanjših in najbolj pomoči potrebnih bratih in sestrah.«

Jezus bo prišel ob koncu časov sodit vse narode, »k nam pa prihaja vsak dan na različne načine in nas prosi, da ga sprejmemo«, je dejal papež. Kot ga verniki sprejemamo preko evangeljske besede in evharistije, bi ga morali opaziti in sprejeti tudi »v bratih in sestrah, ki trpijo zaradi lakote, bolezni, zatiranja in krivic«.

Vir: Kathpress / RV
Foto: RV / AFP