Papež Frančišek je včeraj obiskal župnijo svetega Jožefa na Avreliju v Rimu. V nagovoru med bogoslužjem je vernikom spregovoril o krščanskem veselju. Ker nas tretja adventna nedelja že močno približa božiču, jo imenujemo tudi »nedelja veselja« in papež je zbrane vernike najprej opozoril na značilno barvo mašnega plašča, ki na tretjo adventno nedeljo ni temna, vijolična, temveč svetlejša, mašni plašč je namreč v roza barvi, kar naj bi pomenilo, »da se že razcveta božično veselje«.

To božično veselje je posebno veselje. Ni namenjeno temu, da bi trajalo samo na božični dan, temveč mora v življenju kristjana biti prisotno ves čas. To je mirno veselje, ki kristjana spremlja tudi v težkih trenutkih, takrat se veselje spremeni v mir. Kristjan pa miru ne izgubi nikdar, tudi v trpljenju ne, takrat je mir Gospodov dar. Cerkev nas uči, kakšno je pravo krščansko veselje.

V razlagi o krščanskem veselju se je papež oprl na besede svetega Pavla iz pisma Tesaloničanom, kjer je zapisano: »Vedno se veselite. V vsem bodite hvaležni. Neprenehoma molite.« Poudaril je, da kristjanovo veselje raste iz molitve, z molitvijo pa je povezana tudi hvaležnost. Obstajajo ljudje, je pojasnil sveti oče, ki se ne znajo Bogu zahvaliti, vedno najdejo razloge za pritoževanje. Dobri so, veliko delajo, a kar naprej se pritožujejo nad tem in onim. Kristjan ne more živeti tako, ne more se kar naprej pritoževati nad ljudmi in nad dogodki. »Ko vidimo kristjana s kislim in zagrenjenim obrazom, nam ni prijetno pri srcu. Svetniki niso hodili okrog z dolgimi, ampak z veselimi obrazi, v trpljenju pa so izžarevali mir. Tudi Jezus je imel v največjem trpljenju pogled miru, s katerim je mislil na druge, na svojo mater, na apostola Janeza, na razbojnika.«

In kako naj se zahvaljujemo? Papež Frančišek pravi: »Poglej svoje življenje in misli na dobre stvari, ki si jih prejel.« Nekateri ljudje bodo sicer najprej opazili, da so prejeli slabe stvari. Prav vsak je v življenju prejel tudi kaj slabega. »Vendar bom morda opazil, da sem rastel v krščanski družini, da sem imel krščanske starše, da imam delo, da nismo lačni, da smo zdravi ... «, je opozoril sveti oče. Toliko stvari je, za katere se lahko Gospodu zahvaljujemo, s tem pa raste tudi naše veselje.

In to še ni vse. Prvo mašno berilo je omenjalo še en način, kako množiti radost - v prinašanju veselega oznanila drugim. »Naše ime, kristjani, prihaja od Kristusa, Kristus pa pomeni maziljenec. Mi vsi smo maziljeni in poslani, da prinašamo veselo oznanilo trpečim, da povijamo ranjena srca, da oznanjamo prostost in rešenje, da oklicujemo leto Gospodove milosti. To z drugimi besedami pomeni, da smo poslani k drugim, k tistim, ki so v potrebi. To je bil Kristusov poklic in to je poklic kristjanov.«

Poslani smo, da prinašamo mir, to Jezusovo maziljenje, ki duše tolaži in jih krepi. Da bi bili deležni tega veselja v pripravi na božič, pa se mormao posvetiti molitvi. Resnično veselje se rojeva iz molitve, zahvaljevanja in misli na druge ter na njihove stiske.

Naloga, ki jo je papež zapustil vernikom iz župnije svetega Jožefa na Avreliju v Rimu, z njimi pa tudi vsem nam, je torej trojna: molitev, zahvaljevanje in misel na bližnjega. To so tri poti, ki nas bodo do božiča pripeljale maziljene z molitvijo, hvaležnostjo in pomočjo sočloveku.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: RV / ANSA