Ob obletnici posvetitve koprske stolnice so v četrtek, 7. novembra, iz Trsta v Koper pripeljali relikvije blaženega Monalda in jih v stolnici počastili med mašo, ki jo je daroval škof Jurij Bizjak. Danes, v petek, 8. novembra, pa so v Pretorski palači pripravili simpozij o Monaldovem življenju in delu, po simpoziju pa so Monaldove relikvije v sprevodu po koprskih ulicah slovesno prenesli v frančiškanski samostan sv. Ane, kjer so rokopisni strokovnjaki z Narodne in univerzitetne knjižnice prinesli na razstavo Monaldovo najpomembnejše delo Summa de iure canonico.

Relikvije bl. Monalda Koprskega lahko v Kopru počastite še v soboto in nedeljo (foto: Tatjana Splichal)

Kdo je bil Monaldo Koprski?

Rodil se je okrog leta 1210, v Kopru ali v Piranu. S Frančiškovimi brati se je srečal v Padovi, kjer je v tistem času živel tudi sv. Anton, ki je bil na padovanski univerzi njegov profesor pastoralne teologije. Leta 1226 je Monald vstopil v red manjših bratov frančiškanov in se leto kasneje že osebno srečal s sv. Frančiškom Asiškim. Na znameniti pravni fakulteti v Padovi je dosegel pravniško izobrazbo. Leta 1230 je bil posvečen v duhovnika. V raznih krajih opravljal redovne službe kot učitelj, vzgojitelj, predstojnik, nazadnje, od leta 1257 do 1266 je bil še provincialni minister frančiškanske Slavonske province s sedežem v Zadru. Provinca je štela 26 samostanov in imela okoli 260 redovnikov. Leta 1266 je postal predstojnik samostana sv. Frančiška v Kopru, v tem času je dal sezidati samostan in novo cerkev, v kateri je bil ob smrti leta 1278 tudi pokopan. Frančiškani se dneva njegove smrti spominjajo na 8. november.

Vse od njegove smrti so ga ljudje častili kot svetnika. Njegove telesne ostanke so s častjo hranili v cerkvi sv. Frančiška vse do leta 1806, ko je Napoleon samostan ukinil. Od tam so Monaldove relikvije prenesli v koprsko stolnico. Leta 1901 so skrinjo z njegovimi relikvijami prenesli v cerkev sv. Ane, tri leta pozneje so bile v cerkvi sv. Ane postavljene na oltar Objokovanja, škof Frančišek Nagl pa je dovolil njihovo javno češčenje. V letu 1949 so relikvije skrivaj prenesli v Benetke, od tam pa leta 1954 v cerkev Marije Velike v Trst, kjer jih hranijo še danes.

Združeval je znanost in svetost

»Dokumenti, ki so dosegljivi, kažejo bl. Monalda kot svetega človeka, modrega, graditelja miru, izkušenega pravnika in razpoložljivega v služenju Cerkvi,« je »sobrata« na današnjem simpoziju v koprski pretorski palači opisal p. Viktor Papež. »Vse trditve o bl. Monaldu kažejo na to, da je znal in uspel na čudovit način združevati v sebi, v svojem življenju in delovanju, dve razsežnosti pristnega redovnega življenja: znanost in svetost. Oba neločljivo med seboj povezana vidika sta mu omogočila uspešno znanstveno in pastoralno delo, ki je še posebno izstopalo v pridiganju, spovedovanju, modrem svetovanju ljudem v njihovih težavah in v bratskem vodstvu skupnosti manjših bratov.«

Bl. Monalda in nnjegovo Summo so na simpoziju v koprski Pretorski palači predstavili dr. Salvador Žitko, p. dr. Viktor Papež, dr. Nataša Golob in mag. duhovnik Bogdan Vidmar (foto: Tatjana Splichal)

Summa Monaldina

Znamenito pravno enciklopedijo Summa de iure canonico, ali krajše Summa Monaldina, je napisal okoli leta 1274. Gre za pravno zbirko zakonov, ki so urejali takratno cerkveno življenje in delovanje. »Pred njim in v njegovem času je v Cerkvi vladala velika razdrobljenost in nepreglednost na cerkvenem rpavnem področju,« je dejal p. Viktor Papež in pojasnil, da je Monald pri pisanju Summe zvesto in natančno uporabljal znameniti Gracijanov pravni Dekret iz leta 1140. »Monald je pri pisanju gledal predvsem na praktično uporaba prava in imel pred seboj profesorje, študente, spovednike, ki bi jim zbirka predpisov koristila pri študiju in delu,« je dejal p. Papež. »Bl. Monald je veljal za najuglednejšega, najodličnejšega pravnika in velikega teologa svoje dobe, njegova Summa pa je bolj kot izrazito znanstveno delo praktični pripomoček za študij prava in za praktično uporabo na področju prava in moralne teologije.« 65 na roko napisanih Monaldovih kodeksov hranijo znane svetovne knjižnice, enega tudi ljubljanska NUK. Kot je dejala predavateljica Nataša Golob je Monaldov Ljubljanski rokopis najstarejši, ilustrirali pa so ga v samostanu v Parizu okoli leta 1300. Njegova dragocenost je upodobitev velikega pravnika s knjigo v roki. Golobova je opozorila na groteskne in šaljive podobice ob robu besedila, ki so v resnici simboli za pravna gesla.

Monaldov kodeks (Ms 33), ki ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, so ob tej priložnosti prinesli za štiri dni na razstavo v samostan sv. Ane v Koper. »Zaradi svojevrstnega okrasja predstavlja enega od draguljev naše rokopisne zbirke,« je ob odprtju razstave dejal mag. Marijan Ropret in dodal, da so Manaldov rokopis pred kratkim digitalizirali, kar pomeni, da je elektronska kopija dragocenega kodeksa dostopna tudi na spletu.

Več v tiskani izdaji Družine

V samostanu sv. Ane je Monaldov dragoceni rokopis razstavil in kratko predstavil mag. Marijan Rupert, vodja rokopisov v NUK. Na ogled bo tri dni.
foto: Tatjana Splichal)

Relikvije še lahko počastite

Prenos relikvij iz koprske stolnice v cerkev sv. Ane (foto: Tatjana Splichal)


Ob prenosu relikvij v cerkev sv. Ane je mašo daroval provincial frančiškanov Stane Zore (foto: Tatjana Splichal)

V soboto in nedeljo, 9. in 10. novembra, bo blaženi Monald s knjigo in "telesom" še v Kopru. V soboto zjutraj bodo relikvije iz cerkve sv. Ane prenesli v minoritsko cerkev sv. Frančiška v Piran, kjer jih bo mogoče počastiti do 17. ure. V nedeljo zjutraj jih bodo spet prenesli v cerkev sv. Ane, kjer bodo izpostavljene do 16. ure, ko se bodo od njih poslovili z mašo, ki jo bo daroval škof Jurij Bizjak.