Ob godu sv. Monalda prirejajo Frančiškanski samostan sv. Ane, Minoritski samostan sv. Frančiška, Škofija Koper, Stolna župnija Koper, Istrsko društvo Helio diakon in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Monaldove dneve. Letos potekajo od 7. do 9. novembra v Kopru in Piranu. Pokrovitelji pa so Mestna občina Koper in Vina Štoka.

Počastitev relikvij

Monaldove dni so začeli z mašo v cerkvi sv. Frančiška v Kopru. V petek sledijo sprejem relikvij v Pretorski palači, Monaldov posvet, počastitev relikvij v Frančiškanskem samostanu sv. Ane v Kopru in odprtje razstave osebnega arhiva p. Hijacinta Repiča, ob 18, uri bo maša. Relikvije bodo v soboto, 9. novembra, izpostavljene v Frančiškanskem samostanu sv. Ane, nato jih bodo sprejeli v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dekanih, kjer bo tudi maša. V nedeljo bosta v tej cerkvi ob 12. uri sklepna maša in slovo od bl. Monalda.


Blaženi Monald Koprski

Blaženi Monald Koprski je živel v 13. st., v času srednjega veka. Rojen naj bi bil okoli leta 1210 v Kopru ali Piranu. V duhu svetosti kot frater sanctus je umrl okoli leta 1280 v Kopru. Bil je »manjši brat«, teolog in cerkveni pravnik (»magnus canonista et theologus«).

Teologijo in pravo je študiral v Padovi, morda tudi v Bologni. V živo je poslušal slovitega pridigarja sv. Antona Padovanskega in se odločil za vstop v red manjših bratov. Z Antonom Padovanskim naj bi se udeležil tudi generalne skupščine reda v Assisiju.

Po posvetitvi v duhovnika (1230) so ga poslali v Trst, kjer je bil predstojnik samostana. Zgradil je cerkev Marije Pomagaj v tržaškem starem mestu Kavani. Leta 1257 je postal predstojnik Dalmatinske (Sklavonske) province reda manjših bratov, s sedežem v Zadru, ki je obsegala 26 samostanov med Albanijo in Istro. Leta 1266 se je vrnil v Koper. Tu je napisal pravno enciklopedijo in skrbel za samostan ter cerkev sv. Frančiška.

»Summa Monaldina« je pravna enciklopedija. Rokopisne liste te knjige hranijo v uglednih svetovnih bibliotekah: v Ljubljani (Monaldov kodeks (Ms 33 – NUK), Baslu, Bologni, Neaplju, Vatikanu, Padovi, Pragi, Oxfordu in drugih uglednih mestih. Po sedanjih ugotovitvah je ohranjenih 65 rokopisov, od tega 64 v celoti. To je dokaz, da je bil bl. Monald pomemben pravnik, saj so le redki učenjaki v tistem času napisali knjigo, ki bi jo prepisovali v tako velikem številu izvodov. Monaldova pravna enciklopedija je bila napisana na 295 listih, z zakoni, razvrščenimi po abecednem redu.

Zgodovina relikvij bl. Monalda

Življenjepisci opisujejo Monalda kot blagega človeka. Zaradi njegovega krepostnega, svetega življenja so se mu po smrti leta 1280 ljudje začeli priporočati v svojih potrebah. Pokopan je bil v minoritski cerkvi sv. Frančiška v Kopru, v kamnitem sarkofagu, ob katerem so se začeli dogajati čudeži, zato so njegovo telo leta 1617 preložili v skrinjo in jo postavili na oltar v javno češčenje. Tako je bilo do leta 1806, ko je Napoleon samostan ukinil.

Minoriti so relikvije bl. Monalda izročili sestram klarisam. Kmalu so tudi te morale zapustiti svoj samostan. Po razpustitvi samostana so klarise prenesle relikvije v zasebno kapelo družine Gravisi, ki je bila ob cesti iz Kopra v Izolo. Relikvije so prek družine Gravisi končno prišle v koprsko stolnico. Frančiškan Hijacint Repič (1863–1918), po rodu iz Šturij pri Ajdovščini, je pri tržaškem škofu Franzu Xavierju Naglu dosegel, da so Monaldove posmrtne ostanke postavili na oltar cerkve sv. Ane. Leta 1901 je škof dr. Frančišek Nagl dovolil, da se skrinjica z relikvijami izroči cerkvi sv. Ane, 24. junija 1904 je pregledal skrinjico z relikvijami in potrdil njihovo javno čaščenje. Relikvije so bile 1. avgusta 1904 postavljene v cerkev sv. Ane v javno čaščenje. Leta 1940 so iz samostana sv. Ane zaradi vojne nevarnosti v notranjost Italije odpeljali 65 umetnin, med njimi tudi oltarno sliko nad svetnikovim relikviarijem, ki jo je Hieronim Rizzi naslikal v 16. stoletju. Relikvije blaženega Monalda so v Kopru ostale do leta 1949, ko so jih frančiškani beneške province, z utemeljitvijo reševanja pred proti veri nastrojenimi komunisti, odpeljali v Benetke.

Zapečatena skrinjica s posmrtnimi ostanki bl. Monalda Koprskega krasi stranski oltar cerkve sv. Marije Velike v Trstu.



Vir: SŠK