V ponedeljek, 25. januarja, sta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza že 37. leto zapored podelila Tischlerjevo nagrado, poimenovane po velikem koroškem Slovencu, ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju celovške Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju. Sedemintrideseti prejemnik prestižnega zamejskega priznanja je 92-letni slovenist dr. France Vrbinc.

92-letni Tischlerjev nagrajenec France Vrbinc z ženo in urednikom Nedelje, slavnostnim govornikom Hanzijem Tomažičem (fotografije Vincenc Gotthardt, Nedelja)

Tomažič: "Gosposko spoštljivo govori o lepoti slovenske besede"

Na prireditvi v Slomškovi dvorani Mohorjeve je glavni urednik Nedelje Hanzi Tomažič v slavnostnem nagovoru opisal življenjsko zgodbo 92-letnega nagrajenca. Dolenjec po rodu je drugo svetovno vojno kot mladenič preživel v taborišču Gonars, pri vaških stražah, partizanih in domobrancih, po vojni pa se je z begunci umaknil na Koroško. Maturiral je v znameniti Bajukovi begunski gimnaziji, diplomiral in doktoriral pa na Univerzi v Gradcu. »Moram Boga do komolca zahvaliti, da me je pot pripeljala na Koroško,« je v nagovoru navedel nagrajenčevo misel Tomažič in nadaljeval: »Ja, gospod doktor, temu lahko samo pritrdimo, ne nazadnje prav zaradi takih stavkov, ki nam širijo naš besedni zaklad in nam kažejo vso lepoto slovenščine. A stavek ne velja le za vas osebno, temveč tudi za nas na Koroškem, saj so vojni begunci, ki so se vključili v življenje koroških Slovencev, jezikovno, kulturno in družbeno svoje prispevali k naši slovenski skupnosti in nam tako pomagali razširjati naša obzorja.« Tomažič je v nagovoru povedal, da je spraševal kolege in znance o Francetu Vrbincu, kaj ga odlikuje, vsi so mu povedali, da je to spoštovanje. »Vsi so doživeli, kako spoštljiv odnos ima doktor Vrbinc do knjig, kako gosposko spoštljivo govori o lepoti slovenske besede, kako prijazno spoštljivo se približa sočloveku, kako spoštljivo ohranjuje srčno vez do sorodnikov na Sapu, s kako spoštljivo toplino govori o ženi, o hčerki in sinu.« Govor je urednik Nedelje zaključi s tistim, kar je bilo Vrbincu vedno najpomembneje: »Beseda mu je bila vedno zvesta spremljevalka: v domačih pesmih, v odrski govorici, med knjižnimi platnicami, na časopisnih straneh, prek radijskih valov. Predvsem in pa ne nazadnje pa Beseda, ki je bila na začetku. Beseda, ki se je razodela ljudstvu v puščavi in na begu.«

Nagrajenec med drugim že 25 leti sooblikuje podobo koroške Nedelje, ki v teh mesecih praznuje 90-letnico obstoja. V jezikovnem kotičku opozarja na tujke in v tem tednu je pripravil že svoj 1250 kotiček.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, nagrajenec Vrbin z ženo in predsednik Krščanske kulturne zveze duhovnik Janko Krištof

Inzko: »Dr. Vrbinc dela konstantno in zgleda konstantno!«

"Dr. Vrbinc dela konstantno in zgleda konstantno," je zbrane v dvorani v svojem nagovoru nasmejal predsednik NSKS Valentin Inzko in dodal, da se je nagrajenec "vse življenje ukvarjal s tem, kar nam vsem najbolj leži na srcu, to pa je materni jezik". Slavja se je udeležila tudi Vrbinčeva žena, koroška Slovenka, ki ji je nagrajenec v zahvalnem nagovoru namenil besede: »Izrekam ti velik boglonaj!«Zbranim pa je dal v premislek: »Moja hudo ovinkasta življenjska pot me je vodila po raznih krajih in v nestanovitnih okoliščinah, vedno pa sem skušal uresničevati misel, da je materin jezik največja dota, ki sem jo prejel ob svojem rojstvu. Skrb za jezik in vzbujanje zavesti zanj tudi v soljudeh sta se mi porodila med študijem v Gradcu. Na Koroškem sta postala cilj mojega žitja in bitja.« Omenil je tudi Cerkev in sodelovanje laikov in glas slovenskih vernikov: »Sodelovanje laikov v cerkvenih ustanovah je postalo po drugem vatikanskem koncilu živahnejše tudi v koroški Cerkvi. Prizadevanje, da bi bil v njej upoštevan tudi glas slovenskih vernikov, se mi je zdelo samoumevna naloga in je rodilo tudi v današnjih dneh vidne sadove.«

Več o nagrajencu bomo pisali v prihodnji tiskani številki Družine.