Trudimo se vsako skladbo interpretirati tako, da besedilo s svojo pripovedjo pri obredu pride do posameznika. Večji cerkveni prazniki nas motivirajo za pevsko vajo. Tudi posebnosti, kot so krst, sveto obhajilo in sveta birma, nas kličejo k novitetam repertoarja. Če želimo prepevati tudi kakšno novo skladbo, je potrebno več pevskih vaj. V večini zborov se pevske vaje začnejo v jeseni in končajo pred počitnicami. Organisti in zborovodje moramo nenehno pridobivati nove pevce vseh pevskih leg, da ostane zborovsko petje uravnoteženo in harmonično. Logično je, da novi pevci potrebujejo več pevskih vaj. Hvaležni smo starejšim pevcem za potrpežljivo pomoč mlajšim. Medgeneracijsko sodelovanje pri pevskem zboru je vsekakor potrebno. 

Motivacijski učinek imajo dekanijske revije pevskih zborov.

Motivacijski učinek imajo tudi dekanijske revije pevskih zborov, ki so praviloma v spomladanskem času. Dekanija Leskovec v škofiji Novo mesto je imela redno revijo župnijskih pevskih zborov v nedeljo, 19. aprila 2026, na Raki. Prisotni zbori so se predstavili z darovanjsko in velikonočno skladbo. Želeno je bilo, da je vsaj ena skladba naučena povsem na novo. Revijo je strokovno spremljal prof. Matej Burger, ki je vodil tudi pevsko vajo za darovanjsko pesem, izvedeno z združenim zborom. Domači organist, zborovodja in skladatelj Blaž Klemenčič je bil z domačim župnikom dr. Silvestrom Fabjanom organizator dekanijske revije in dirigent skupne velikonočne pesmi. 

Organisti, zborovodje in pevci smo nekako »zaprti« v svoje župnije. Posnetki in predvajane sakralne skladbe prek radia Ognjišče so lahko delni pripomoček za usmeritev naših interpretacij. Posnemati vrhunske zbore se pogosto ne da. Prav tako je pravica zborovodje, da skuša najti »svojo« interpretacijo skladbe v okviru glasbenih pravil. Dekanijska revija je priložnost za poslušanje drugih, kako skladbo interpretirajo, kako uglasijo zbor in kako dosegajo želeno harmonijo in dinamiko. Tudi številčnost, uravnoteženost in glasovna usklajenost »sosednjega« zbora je pomemben podatek. Na reviji lahko ugotovimo, katere so prednosti domačega zbora in kaj lahko še izboljšamo. Običajno je bilo na predhodnih pevskih revijah okrog 200 pevcev. Tokrat jih je bilo nekaj manj zaradi odsotnosti pevcev iz nekaterih župnij. 

Dekanijska revija je priložnost za poslušanje drugih, kako skladbo interpretirajo, kako uglasijo zbor in kako dosegajo želeno harmonijo in dinamiko.

Z veseljem opažam, da se zbori dekanije Leskovec naravno pomlajujejo, kar se pozna v njihovih glasovnih sposobnostih. Ugotavljam, da je doseganje višine pri sopranih na našem področju kar težavno in jim zborovodje morda premalo pomagamo pri oblikovanju glasu. Morda si premalo pomagamo tudi s transponiranjem skladbe, da bi ublažili težavne izvedbe. Seveda na podeželju ne moremo pričakovati večjega števila šolanih pevcev z velikim glasovnim razponom. So pa mladi pevci že bolj glasbeno izobraženi.

Po končani reviji so se zborovodje pogovarjali s prof. Matejem Burgerjem, ki jih je pohvalil in predlagal poti za izboljšanje kakovosti posameznega zbora.

Namen tega članka ni, da predstavi izvedene skladbe, kot tudi ne raven posameznega nastopajočega zbora. To je prepuščeno strokovni oceni.

Revijska srečanja so tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje.

Skrbeti moramo, da bo župnijski zbor ves čas »občestven«, kar pomeni, da ima primerno število stalnih pevcev glede na velikost župnije (vsaj 20 in več). Zbor mora obvladati tako ljudske pesmi kot tudi zahtevnejše skladbe, ki polepšajo posebne praznike in dogodke.

Vsekakor so revijska srečanja tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (2/2026).