Mračna pot do legalizacije
Mračna pot do legalizacije
V novem spornem koraku svoje politike je globalna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International napovedala, da po vsem svetu podpira legalizacijo sporazumne prostitucije. Medtem ko predstavniki omenjene organizacije zatrjujejo, da bo ta ukrep na koncu koncev v pomoč ženskam, pa se je množica kritikov – od učenjakov do znanih osebnosti – hitro mobilizirala v ostro opozicijo z argumentom, da slabosti takšnega ukrepa močno presegajo njegove prednosti.

Glavni tajnik organizacije, Salil Shetty, je v začetku avgusta po predstavitvi predloga oznanil »zgodovinski dan za Amnesty International in ob tem pojasnil, da omenjena odločitev ni bila sprejeta »na lahek način ali po hitrem postopku«. Legalizacija prostitucije bi po mnenju predstavnikov AI pomenila korak naprej v prizadevanjih za boljši nadzor nad »spolno industrijo«, cilj katerega je zmanjšati količino izkoriščanja in zlorab, ki jih ženske, vpletene v prostitucijo, nenehno izkušajo.
Nova politika bi teoretično tudi spodbujala boljše zdravstveno varstvo za prostitutke in zmanjšala stigmo, ki je povezana s to dejavnostjo.
Tik pred napovedjo odločitve Amnesty International pa je ameriški časnik New York Times objavil prispevek o zankah in pasteh »spolne industrije«, ki jo je označil kot »nedoločno, sivo področje, še posebej ko govorimo o njeni legalizaciji«.
»Ali resnično lahko potegnemo jasno črto med osebo, ki zasebno spolno občuje z različnimi partnerji, in osebo, ki zasebno občuje s kratkotrajnimi ali dolgotrajnimi partnerji, od katerih prejema denarno podporo?« se sprašuje pisec prispevka in ob tem ugotavlja, da imajo dejanja spolnega občevanja v zasebnem življenju med sporazumnima partnerjema pravico do zaščite.
Skupina terapevtov, preživelih žrtev spolne trgovine in znanih osebnosti pa je nedavno izrazila svoje nasprotovanje spremembam politike za legalizacijo kriminalnega početja, z utemeljitvijo, da obstajajo povsem jasni argumenti, zakaj naj prostitucija ostane kriminalno dejanje. »To je grozljiva zamisel«, meni Tina Frundt, ustanoviteljica združenja Courtney's House v ameriški prestolnici Washington.
»To so že poskušali narediti in bili pri tem sila neuspešni, denimo v Nemčiji in na Nizozemskem; zaprli so preko 30 bordelov, saj govorimo o poskusu legalizacije kriminalne dejavnosti«, pojasnjuje Frundtova in dodaja: »Kriminalci razmišljajo kot kriminalci. To je zakrknjen kriminalni posel, ki prinaša milijone.«
Po besedah Frundtove številni bordeli v Nemčiji ali v Amsterdamu pridobijo lažne osebne izkaznice za mladoletne in odrasle ženske, ki jih pripeljejo iz drugih držav in jih prodajo na legaliziranem trgu. Za podzemlje prostitucije bi bila globalna legalizacija te »dejavnosti« najboljše, kar jih lahko doleti.
Frundtova je bila sama žrtev otroške spolne trgovine in je združenje Courtney's House ustanovila leta 2008, za namenom, da ženskam in otrokom pomaga pri ozdravljenju zaradi domačega spolnega nasilja in dobičkonosnega spolnega izkoriščanja. Vsak dan se srečuje s številnimi ljudmi, ki so izkusili travmo trgovine z ljudmi in so še vedno zaznamovani z njenimi ranami. Če bo prostitucija po svetu sprejeta, še posebej v ZDA, je Frundtova prepričana, da se bo število oseb, ki bodo iskale pomoč pri njenem združenju, podvojilo – preprosto zato, ker so travme in rane samodejno del tega početja.
Frundtova pa v svojih stališčih proti legalizaciji prostitucije sploh ni osamljena.

Candace Wheeler je terapevtka pri organizaciji, ki se ukvarja z zdravljenjem in nudenjem pomoči preživelim žrtvam spolne trgovine. Prepričana je, da bi nova politika Amnesty International lahko imela nevarne posledice. »Kot terapevtka resnično ne vidim razlike med spolno trgovino in prostitucijo«, je Wheelerjeva povedala v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA. Kot pojasnjuje, je njena glavna zaposlitev celjenje ran, ki jih povzročata prostitucija in trgovina z ljudmi. Čeprav Wheelerjeva opaža potrebo po določeni stopnji legalizacije, močno dvomi v rezultate dovoljene »spolne industrije«.
»Neka mera odgovornosti mora obstajati«, je prepričana in ob tem opozarja na strpno politiko Amsterdama do »spolne industrije« v državi, ki pa v tej obliki ni prav uspešna: »V Amsterdamu so ugotovili, da strpnost do prostitucije ne ščiti žensk, ki se tu z njo ukvarjajo, saj gre večinoma za ženske, ki jih pripeljejo iz drugih držav, zato opažajo, da strpnost predstavlja veliko težavo.«
»Če prostitucijo legaliziramo, se zgolj odprejo vrata za tovrstno dejavnost. Lahko imamo uveljavljene bordele in mestne četrti s ponudbo spolne industrije, ki pa jih na koncu koncev vedno spremljajo tudi kriminal, mamila – jaz pa sem tista, ki žrtve srečujem potem in si prizadevam za njihovo ozdravljenje«, meni Wheelerjeva.
Znane osebnosti iz filmskega sveta, kot so Kate Winslet, Anne Hathaway, Chris Cooper in Meryl Streep, se strinjajo s stališčem Wheelerjeve in so podpisali pismo, naslovljeno na Amnesty International, v katerem predstavnike organizacije prosijo, naj vnovič razmislijo o svoji odločitvi glede legalizacije prostitucije. Znanim osebnostim se pridružujejo tudi žrtve spolne trgovine, ki so na lastni koži izkusile »neizbežno škodo, ki jo spolna industrija povzroča«, kot je zapisano v pismu.
Zdravniki, ginekologi in izvedenci za duševno zdravje prav tako zatrjujejo, kako ne glede na to, po kakšni poti ženska pristane v spolni industriji, sporazumno ali ne, njihove izkušnje vodijo v dolgotrajno duševno in telesno ranjenost, v nekaterih primerih pa povzročijo tudi smrt.
»Vse več je dokazov, ki kažejo na katastrofalne učinke legalizacije spolne trgovine«, je zapisano v pismu, ki potrjuje izsledke nemške vlade, da legalizacija prostitucije ne zaščiti žensk in ne skrbi za večjo urejenost na tem področju. Nasprotno, strpnost do spolne industrije je le povečala količino trgovanja z ljudmi in število »zakonitih« bordelov v državi.
Pismo še navaja, da bo legalizacija prostitucije lastnike bordelov zgolj spremenila v »podjetnike«, ženske pa v »posle«. Poleg tega tak ukrep ne bo naredil nič v smeri ločevanja med ženskami, ki se za takšno početje odločijo same in tistimi, ki so v prostitucijo prisiljene – spolni industriji bo zgolj prižgal zeleno luč, da nadaljuje s svojim početjem.
»Ugled Amnesty International glede varovanja človekovih pravic vsakega posameznika bi bil resno in nepopravljivo omadeževan, če se organizacija odloči za podporo plačani spolnosti, zvodnikom in drugim izkoriščevalcem, ne pa izkoriščanim«, je še zapisano v pismu, ki se zaključuje z besedami:
»Z glasovanjem v podporo prostituciji bi AI upihnila lastno svečo.«
Vir: CNA
Foto: CNA splet



