Danes, 11. novembra 2014, ob 17. uri bodo v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice podeljene Murkova nagrada, Murkovo priznanje in Murkova listina. Murkovo nagrado Slovenskega etnološkega društva (SED) za življenjsko delo na področju etnološkega muzealstva bo prejela Ivanka Počkar za etnološko delo v Posavskem muzeju Brežice. Za raziskavo o nabiralcih premoga Kolnarji – Lovilci in nabiralci naplavljenega premoga v Savi pri Brežicah, po toku navzgor in navzdol pa je bila leta 2012 nagrajena z Murkovim priznanjem. Tega bo danes prejela Polona Sketelj za razstavo Vrata - prostorski in simbolni prehodi življenja, Murkovo listino pa bo dobil etnolog in novinar Milan Vogel. Nagrajence je izbrala komisija v sestavi Marko Terseglav (predsednik), Irena Destovnik, Jerneja Ferlež in Andrej Dular.

Foto: splet

Ivanka Počkar je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz etnologije in angleškega jezika s književnostjo. Kot kustosinja za etnologijo se je zaposlila v Posavskem muzeju Brežice in se posvetila raziskovanju načina življenja v Kranjskem in Štajerskem delu regije ob Savi. Zaradi njenega celovitega in sistematičnega dela je Posavje v etnološkem smislu ena najbolj raziskanih slovenskih regij. Ivanka Počkar posega na vsa področja zanimanja etnologije. Iz večjih raziskovalnih sklopov izstopa raziskava o življenju obrtnikov Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov: Življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic (2005). Je avtorica številnih stalnih in občasnih razstav, s svojimi prispevki sodeluje na znanstvenih in strokovnih simpozijih, poleg tega redno objavlja v strokovnih časopisih in zbornikih. Kot etnologinja ne vidi svojega poslanstva le v zbiranju in ohranjanju etnološke dediščine, ampak teži k povezovanju preteklosti s sedanjostjo, piše v utemeljitvi nagrade. Junija 2009 je ob 350-letnici prihoda frančiškanov v Brežice na znanstvenem simpoziju predavala na temo Brežičani v sožitju s patri. »Še posebej je bilo zanimivo zadnje predavanje Ivanke Počkar o sožitju Brežičanov s patri, ki je kar klicala po njihovi vrnitvi v Brežice,« so zapisal na spletni strani Katoliške cerkve.

Muzejska svetovalka v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) Polona Sketelj Murkovo priznanje prejme za raziskavo ter inovativno in odmevno razstavo Vrata – prostorski in simbolni prehodi življenja, ki je bila v SEM. Kot piše v utemeljitvi, razstava uspešno združuje koncepciji dveh stalnih razstav, SEM - Med naravo in kulturo ter Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, in ju mnogostransko poglablja v izbrani temi. Na njej so drobci in informacije ilustrativno sestavljeni v večplastno in razvejano pripoved, zato je posebna in zanimiva: od vrat v smislu stavbnega elementa razširja očišče do široke obravnave kulturnega fenomena z dodanimi pomeni, ki jih lahko razumemo kot del univerzalne človeške, nacionalne, regionalne, lokalne in tudi družinske oz. osebne dediščine.


Na Koroškem in Štajerskem so na vrata pribijali križe iz blagoslovljenega lesa. Foto: Andrej Praznik

O razstavi je v pisal v 48. številki Družine, letnik 62 (1. 12. 2013), Andrej Praznik. »Ker vrata omogočajo in simbolizirajo prehod, so prehodi med vsebinskimi sklopi na razstavi oblikovno poudarjeni in rdeče pobarvani. Zadnji med njimi nas od temačne ječe, kjer si za priprtimi vrati svetimo s svetilko, popelje v labirint življenja. V njem se simbolno sprehajamo med vrati, ki jih srečujemo iz dneva v dan, hkrati pa prebiramo spomine ljudi na njihova vrata.Vrata, ki so razstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju, so iz različnih muzejskih in zasebnih zbirk. Večina med njimi je hišnih vrat, v avli muzeja pa so razstavljena tudi nekdanja glavna vrata ljubljanske stolnice in vrata gradu Dobrovo. Ko odhajamo mimo njih iz muzeja, stopamo skozi vrata v prihodnost. 'Z mislijo, da so vrata večni spremljevalec človeka. Njihova oblika se spreminja, simbolika pa ostaja,' pravi avtorica razstave Polona Sketelj.«

Etnolog in novinar Milan Vogel je več kot tri desetletja spremljal delo SED in vsa etnološka prizadevanja, skrbel za popularizacijo etnologije in redno obveščal slovensko javnost o dogajanju v etnološki stroki. Študiral je slavistiko in etnologijo, po končanju študija pa je bil najprej zaposlen v Delavskem muzeju na Ravnah, nato se je zapisal novinarstvu. Bil je urednik pri Naših razgledih in Razgledih, do upokojitve je bil v kulturni redakciji Dela zadolžen za področje kulturne dediščine in etnološke teme. Največ pozornosti je usmerjal v predstavljanje dogodkov in dosežkov na področju etnologije v obliki poročil s tiskovnih konferenc, ocen knjig in prireditev ali v obliki pogovorov z raziskovalci, avtorji in nagrajenci.