Muslimanom se torej ni treba odpovedati svojim molitvam niti v najpomembnejši knjižnici krščanstva. »Seveda so nas nekateri islamski učenjaki prosili za prostor s preprogo za molitev in mi smo jim ga dali na voljo,« je za italijanski časnik La Repubblica povedal Giacomo Cardinali, podprefekt Vatikanske apostolske knjižnice. Kot je pojasnil, vatikanska knjižna zbirka vsebuje »neverjetno starodavne Korane«: »Smo univerzalna knjižnica; imamo arabske, judovske in etiopske zbirke, pa tudi edinstvene kitajske izvode.«

Prostori Vatikanske knjižnice. FOTO: Vatican Media

Silvester Gaberšček: Medreligijska molitev v Vatikanu ni novost

Po besedah Silvestra Gaberščka je vsebina komentarja v tem primeru »zelo kočljiva, ker je kakršno koli stališče do vzpostavitve islamskega molilnega prostora v Vatikanski knjižnici za njene muslimanske uporabnike v današnjih domačih in svetovnih okoliščinah lahko najprej plen in sredstvo ideoloških pogledov in hkrati dobra podlaga za netenje in trženje donosnih polemik«.

Kaj bi o tem rekel Jezus in kako bi na to reagiral?

Osebno bi se sam najprej vprašal, tako Gaberšček, »kaj bi o tem rekel Jezus in kako bi na to reagiral. V mislih si predstavljam Jezusov pogovor s Samarijanko pred vodnjakom glede vprašanja, kje in kako se sme častiti Boga, in še mnoge druge prizore iz njegovega življenja, ki niso bili povsem v skladu z judovskimi predpisi in s postavo.«

Kot spominja Gaberšček, je don Gino Battaglia, direktor urada za ekumenizem in medverski dialog, leta 2009 v komentarju ob zgražanjih nad muslimanskimi molitvami pred katoliško katedralo izjavil: »Molitev je iskanje Boga: vedno je predaja naših pričakovanj, upov ali želja v Njegove roke. Ali pa izraz hvaležnosti in slavljenja (čaščenja). Ima torej svojo logiko, ki nikoli ne more biti proti komu, razen če ne izda svojega lastnega bistva«.

Silvester Gaberšček si kot član Gibanja fokolarov že desetletja prizadeva za ekumenski in medverski dialog. FOTO: Tatjana Splichal

»Zgled zvestobe Bogu«

»Sam bi pri tem dodal, da so nam danes, nekoč krščanski Evropi, muslimani lahko zgled glede zvestobe Bogu v veri in življenja po njej tako v zasebnem kot javnem življenju,« je še zapisal Gaberšček in spomnil, da »to ni prvi primer izvedbe medreligijske molitve v Vatikanu, saj so se na pobudo sv. papeža Janeza Pavla II. v zadnjih desetletjih medverska molitvena srečanja za mir v duhu Assisija ob navzočnosti papeža in voditeljev različnih religiji večkrat odvijala prav v vatikanskih vrtovih«.

Gaberšček je ob tem opozoril še na pomembno sporočilo Frančiškove okrožnice »Vsi smo bratje« iz leta 2020 in zgled sv. Frančiška Asiškega, ki je že leta 1219 vzpostavil dialog s sultanom al-Kamilom v Kairu, kar je močna spodbuda za še bolj zavzeto skupno prizadevanje za mir, vesoljno bratstvo in izgradnjo pravičnejšega sveta.

Vatikanska knjižna zbirka je priljubljena raziskovalna točka tudi za predstavnike drugih verstev.FOTO: Vatican Media

Vatikanska knjižnica, zakladnica starodavnih rokopisov

Vatikanska knjižnica je torej »univerzalna«. Kot je za La Repubblico med drugim povedal Giacomo Cardinali, so šele pred leti odkrili, da tam hranijo najstarejši srednjeveški japonski arhiv zunaj Japonske. To je zasluga salezijanskega misijonarja p. Marege, ki je tam bival v dvajsetih letih 20. stoletja, tako Cardinali. »Legenda pravi, da so se otroci v oratoriju igrali s kroglo iz papirja in misijonar je ugotovil, da so to zmečkani stari dokumenti. Postal je radoveden in v ruševinah gradu našel zapuščen arhiv.« Premestil ga je in ga tako rešil pred eno od atomskih bomb, ki so bile na Japonsko odvržene leta 1945. »To je bila neverjetna sreča ali namig od zgoraj,« je pripomnil Cardinali.

Vatikanska knjižnica vsebuje skupno okoli 80.000 rokopisov, 50.000 arhivskih predmetov, skoraj 2 milijona tiskanih knjig, 100.000 gravur in odtisov ter 100.000 kovancev in medalj.

Kot je še pojasnil, vatikanska knjižnica vsebuje skupno okoli 80.000 rokopisov, 50.000 arhivskih predmetov, skoraj 2 milijona tiskanih knjig, 100.000 gravur in odtisov ter 100.000 kovancev in medalj. Še naprej pa odkrivajo tudi novo gradivo: »Pred nekaj leti je znanstvenik odkril zelo redek rokopis Spinozove Etike.«

Odkar je knjižnica uvedla spletne storitve za javnost, Cardinali pravi, da so deležni najbolj nesmiselnih vprašanj, posebej iz ZDA: »Ali imate časovni stroj? In menoro iz jeruzalemskega templja, ki jo je odnesel Tit? Kaj pa sveti gral?«

Glede prihodnjega vpliva umetne inteligence na arhivsko delo je Cardinali previden: »Problem je enak kot pred petsto leti: katalogizacija.« Čeprav računalništvo pomaga, ne more izpolniti nalog resnega znanstvenika. »Ne vem, ali bi stroj zaznal ponaredek. Morda že, vendar ne bi zmogel rekonstruirati zapletene zgodovine.«