Nadškofa in vernike v polni baziliki je pozdravil dr. Janez Cerkovnik, koordinator za duhovna gibanja in nove skupnosti v ljubljanski nadškofiji.

V soboto, 4. maja, je bila ob dnevu Evrope v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah slovesna maša ob pobudi Skupaj za Evropo.

K maši so vabili predstavniki katoliških gibanj in skupnosti v Sloveniji. Uvodoma je dr. Janez Cerkovnik, koordinator za duhovna gibanja in nove skupnosti v ljubljanski nadškofiji, pozdravil nadškofa in vernike v polni baziliki.

Mašo je daroval nadškof Stanislav Zore, ki je spomnil, da sta z začetkom Marijinega meseca povezana dva pomembna dogodka, ki bi si ju morali vsi ljudje, posebej pa še kristjani, zapisati globoko v svoje srce in ju z vso skrbnostjo negovati.

Edini sadovi vojne so ruševine in trupla

Začetek meseca maja pomeni končanje morije druge svetovne vojne, ki je zahtevala na desetine milijonov človeških življenj in praktično porušeno Evropo. »Kako res je, kar pravi papež Frančišek, da so edini sadovi vojne ruševine in trupla.«

Drugi dogodek začetka tega meseca pa je zametek resničnosti, ki jo danes poznamo kot Evropsko zvezo. 9. maja leta 1950 je Robert Schuman, francoski zunanji minister, predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo. Članice te skupnosti so bile Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. To je bila prva nadnacionalna evropska institucija, s katero se je začelo oblikovanje tega, kar danes poznamo kot Evropsko unijo.

Miru ni mogoče graditi na odnosu zmagovalcev in poražencev

»Politiki tistega časa so poznali strahote svetovne vojne in se zavedali, da mir ni samo po sebi umevna dobrina,« je opozoril nadškof Zore.


Mašo je daroval nadškof Stanislav Zore.

»Vedeli so, da miru ne more zagotoviti tekmovalnost med državami in še manj poniževalen odnos ene države do druge. Med prvo in drugo svetovno vojno je minilo samo dvajset let.

Politikom je bilo jasno, da miru ni mogoče graditi na odnosu zmagovalcev in poražencev, ampak da mir lahko gradijo samo sosedje, ki sobivajo in si skupaj prizadevajo za takšne pogoje življenja in mednarodnih odnosov, ki vsem prinašajo koristi in v resnici oblikujejo skupno dobro.«

Evrope ne moremo graditi samo na ekonomiji, financah in sekularizmu

Nadškof je dejal, da je brez te notranje povezovalne sile prihodnost Evrope močno ogrožena. »Ne moremo je graditi samo na ekonomiji, financah in sekularizmu in še čem, kar se danes ponuja kot evropski jutri. Brez te notranje vezi evropskega jutri ne bo.«

Spomnil je na papeža sv. Janeza Pavla II., ko je pisal kongresu Evropske zveze katoliških univerz, kjer je brez oklevanja priznal, da ima Evrope raznolike kulturne korenine: »Če naj bi bil novi evropski red primeren za spodbujanje pristne skupne blaginje, mora priznati in ščititi vrednote, ki predstavljajo najdragocenejšo dediščino evropskega humanizma. Raznolike so kulturne korenine, ki so prispevale k okrepitvi teh vrednot: od duha Grčije do rimskega prava in kreposti, od prispevkov latinskih, keltskih, germanskih, slovanskih in ugrofinskih ljudstev do tistih, ki izhajajo iz judovske kulture in islama, Ti različni dejavniki so v judovsko-krščanskem izročilu našli moč, ki jih je uskladila, utrdila in podpirala«.

Ali se lahko Evropa spremeni v pošast?

In kakšno je poslanstvo kristjanov v Evropi, kakršna je? Ali se lahko spremeni v pošast, se je vprašal nadškof Zore. Odgovoril je z mislijo Jeffa Fountaina, direktorja Schumanovega centra za evropske študije: »Seveda, če kristjani, katerih naloga je, da so luč in sol zemlje, ostajajo povsem nedejavni in na stranskem tiru, če delujejo le znotraj lastnih cerkvenih krogov«.

Zato je nadškof dejal, da kot vstajenjski kristjani danes prosimo Marijo za tisto vero, ki bo Jezusove besede, izrečene v noči prestrašenim učencem na jezeru: »Jaz sem, ne bojte se,« vzela zares in jih živela v različnih okoliščinah časa, ki nam je podarjen.

»Prosimo za Evropo, zlasti pa za evropske politike, da bi delovali v duhu tistega skupnega dobrega, ki je navdihovalo 'očete Evrope', da so bili sposobni dejanj, ki so zagotovila skoraj osemdeset let miru. Če bomo znali graditi na resničnih evropskih koreninah, bomo mir utrjevali z evangelijem, ki je bil povezovalna moč vseh evropskih različnosti v preteklosti.«

Nadškofova pridiga je v priponki.

Brezje, Skupaj za Evropo, pridiga nadškof Zore.doc

Fotografiji: Ivo Žajdela