Mašo je daroval župnik Stanko Olip / Bojan Wakounig.

V soboto, 7. septembra, je bilo na Dobraču, tisoč metrov visoko nad Ziljsko dolino, čezmejno srečanje. Zaradi slabega vremena tokrat skupnega vzpona na vrh Dobrača ni bilo, celoten dogodek z mašo vred je potekal v gostilni na Rožtrati. Načrtovali so kulturno zgodovinsko vodstvo v slovenščini od Rožtrate na vrh Dobrača. Tam naj bi bila v slovenski cerkvi maša.


Vrh Dobrača z nemško cerkvijo. Fotografija Ivo Žajdela

Srečanje treh dežel s spoznavanjem in dobrotami iz regij je bilo tako na Rožtrati. Matjaž Podlipnik (Turizem Kranjska Gora) je prišel z gorenjsko ekipo, s folklorno skupino Dovje in društvom podeželskih žena občine Kranjska Gora. Podal je informacije o kulturnih povezavah med Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Zgornjesavski dolini.


Slovenska cerkev na vrhu Dobrača sodi med najvišje ležeče cerkve v Evropi. Fotografija Ivo Žajdela

Omenil je preseljevanje koroških pastirjev na Kranjsko, podobnost narečij in predvsem veliko navezanost na Koroško vse do konca druge svetovne vojne. Mašo je daroval župnik v Ločah ob Baškem jezeru (znano je po narodni pesmi Nmav čriez jizaro) Stanko Olip. Pel je ženski tercet z Zile ter pevci in pevke z Gur.

Slovenska cerkev


Slovenska cerkev na vrhu Dobrača

Na vrhu Dobrača sta dve cerkvi, nemška (Maria am Stein) in slovenska (Windische Kirche). Slovenska cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Postavljena je na robu prepadne stene nad Ziljsko dolino in sodi med najvišje ležeče cerkve v Evropi (2166 metrov).
Oltar v slovenski cerkvi
Njeno pročelje krasi slika Črne Marije, ki jo je leta 2007 naslikala akademska slikarka Helga Druml, rojena v Beljaku. Leta 2017 so na cerkvi namestili dvojezično tablo, ki spominja na njen nastanek leta 1690. Takrat sta se plemiška zakonca Semmler, lastnika Levjega gradu v Čačah pod Dobračem, zaobljubila, da bosta na vrhu gore postavila cerkev, če bo njun gluhonemi sin po Marijini priprošnji ozdravel.

Njuna prošnja je bila uslišana, vendar je beljaško sodišče gradnjo cerkve prepovedalo. Zakonca sta vztrajala in cerkev pozidala na svoji zemlji ter tako dala Dobraču tudi slovenski obraz.

Dobraški podor

Po pripovedovanju pobudnikov dogodka so imeli z namestitvijo dvojezične slovensko-nemške plošče pri cerkvenih oblasteh kar nekaj težav in je moral osebno posredovati sedaj že bivši celovški škof dr. Alois Schwarz.

Srečanje je pripravilo več organizatorjev, med drugim Združenje don Mario Černet, SPD Zila, Slovensko planinsko društvo Celovec, SPD Dobrač in Klub 99 Celovec.


Brez plesa ni šlo / Bojan Wakounig