Dr. Alexander Filipović s Teološke fakultete jih je soočil z etičnimi izzivi uporabe umetne inteligence in njenim prispevkom za boljšo komunikacijo v Cerkvi ter profesionalnostjo novinarskega dela. To je mogoče le, če umetna inteligenca podpira novinarstvo, omogoča profesionalno komunikacijo in vsakemu človeku sposobnost kritike. Pri tem se je uprl na misel papeža Frančiška, da umetna inteligenca tudi na področju komunikacije prinaša napredek. Predsedujoči skupini, nemški škof Ulrich Neymeyer iz Erfurta, je poudaril, da je predvsem potrebno ohraniti kvaliteto novinarskega dela in se zato tudi ustrezno izobraževati.

Izmenjava izkušenj uspešnih strategij na področju uporabe družbenih omrežij. FOTO: arhiv R. Kocjančič

Dunajski kardinal Christoph Schönborn, odgovoren za medije pri avstrijski škofovski konferenci, je z zbranimi iz Litve, Luksemburga, Nemčije, Avstrije in Slovenije izmenjal izkušnje uspešnih strategij na področju uporabe družbenih omrežij. Med škofi nemškega govornega področja ima kardinal največ sledilcev na Twitterju, 20.986, na Facebooku 84.720 in Instagramu 16.800. Kot član sveta Škofovske sinode je zbranim podelil tudi svoje izkustvo sinode o sinodalnosti, skupni hoji v Cerkvi in pričakovanja še z zadnjega zasedanja, ki bo oktobra v Vatikanu.

Za pospeševanje solidarnosti in miru v Evropi je zelo pomembna medsebojna podpora.

Diakon mag. Martin Sindelar, referent za prenose maše, je zbranim predstavil način njihovega prenosa, uporabljeno tehniko in stroške. Pri ogledu katedrale sv. Štefana so imeli priložnost tudi videti potrebno opremo in način dela. Glede na več prenosov nedeljskih maš prek radia, televizije in spleta bodo gledalcem omogočili spremljanje raznovrstnih maš, od tradicionalnih, do mladinskih in posebnih iz določenih družbenih okolij.

Pri ogledu katedrale sv. Štefana so imeli udeleženci srečanja priložnost videti potrebno opremo in način dela za prenos bogoslužij. FOTO: arhiv R. Kocjančič

Voditeljica uredništva za Religijo in etiko na ORF, Barbara Krenn, je spregovorila o realizaciji raziskovalnega projekta »V kaj veruje Avstrija«, ki ga vodijo s pomočjo Dunajske univerze. Samo televizijo spremlja danes zelo malo ljudi in še to nad 65 let starosti, zato so v razvijanju novih vsebin in oblik informacij.

Med ogledom dunajskih znamenitosti. FOTO: arhiv R. Kocjančič

Ob poslušanju poročil o medijskem poročanju o dogajanjih v Katoliški cerkvi so udeleženci zaključili, da je zelo pomembna medsebojna podpora za pospeševanje solidarnosti in miru v Evropi. Srečanje so sklenili v želji, da se januarja v jubilejnem letu srečajo na novinarskih dnevih v Rimu, oktobrska sinoda pa jim bo v bodoče narekovala delo na področju medijev v zavzemanju za Življenje na vseh ravneh.