V Evropskem parlamentu bo v prihodnjih petih letih spet najmočnejša Evropska ljudska stranka, po navedbah Radia Ognjišče kažejo prvi začasni uradni izidi glasovanja v 28 članicah Evropske zveze. Druga najmočnejša politična skupina bodo znova socialdemokrati, na tretjem mestu so evropski liberalci.

Sodeč po prvih začasnih uradnih izidih evropskih volitev bo imela Evropska ljudska stranka v novi sestavi Evropskega parlamenta 212 od 751 sedežev. Socialdemokrati naj bi jih dobili 185, evropski liberalci 71. Sledijo Zeleni s 55 sedeži, združena evropska levica s 45 ter zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 40 sedeži. 40 je tudi nepovezanih poslancev, evroskeptična Evropa svobode in demokracije naj bi dobila 36 sedežev. 67 je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu.

Zdajšnji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je izrazil pričakovanje, da bodo države Evropske zveze in Evropski parlament spoštovali izid volitev. Ta se od članice do članice občutno razlikuje, kar izraža mešanico panevropskih in specifičnih nacionalnih tem. Posledica tega je, poziva Barroso, da morajo vsi politični voditelji, tako na nacionalni kot na evropski ravni, premisliti o svoji odgovornosti, pri oceni izida pa je po njegovih besedah potrebno upoštevati dejstvo, da te volitve sledijo največji finančni, gospodarski in socialni krizi v zadnjih desetletjih.

Zdajšnji prvi mož Evropske komisije je prepričan, kako pomembno je, da so zmagale politične sile, ki so usmerjale krizno odzivanje. Izid po njegovih besedah kaže, da je mogoča trdna in delujoča večina v Evropskem parlamentu. Poudaril je, se politične sile sicer ne strinjajo o vsaki podrobnosti, delijo pa temeljno prepričanje, da je Evropo potrebno okrepiti. Barroso verjame, da je to trenutek za sodelovanje in opredelitev poti naprej, »skrbi tistih, ki so volili iz protesta ali ki niso volili, pa je najbolje nasloviti s političnim ukrepanjem za rast in delovna mesta ter z resnično demokratično razpravo«, je prepričan.

Kot še poroča Radio Ognjišče, je po prvih ocenah na ravni vse Evropske zveze tokrat glasovalo 43,09 % volivcev. To je za malenkost več kot pred petimi leti, ko je bila udeležba 43 %. Prvič po letu 1979 se je zgodilo, da se je trend obrnil in je udeležba višja kot na prejšnjih volitvah. Volilna udeležba v Sloveniji je bila med najnižjimi, nižjo udeležbo so med članicami povezave po podatkih Evropskega parlamenta zabeležile Slovaška – 13 %, Češka - 19,5 % in Poljska 22,7 %. Najvišja je bila udeležba v Belgiji in Luksemburgu, kjer je glas oddalo 90 % volilnih upravičencev. Volitve so v obeh državah obvezne.

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)