Kot je povedal mag. Simon Štihec, voditelj Škofijskega odbora za ministrante in dobrovniški župnik, se je v senci starega oreha v znanju o življenju in delu pokojnega škofa Jožefa Smeja na finalu pomerilo deset ekip izmed 34-ih, ki so sodelovale na predtekmovanju v Dobrovniku.

Tekmovalne ekipe pod orehovo senco. FOTO: Karlo Smodiš

Med desetimi so bile kar štiri ekipe iz domače bogojinske župnije, kamor se je vedno rad vračal tudi škof Smej. Vseh deset ekip je pokazalo odlično znanje, ki je bilo zbrano v več kot šestdesetih vprašanjih in odgovorih. Zanimivo tekmovanje sta spremljala tudi domači župnik dr. Stanislav Zver in soboški škof dr. Peter Štumpf.

Udeleženci katehetske olimpijade s škofom Štumpfom ter župnikoma Štuhcem in Zverom. FOTO: Karlo Smodiš

Po kvizu so se tekmovalci pri maši, ki jo je vodil škof Štumpf, zahvalili Bogu za šolsko leto, ki se počasi bliža h koncu in za zgled pokojnega bogojinskega rojaka škofa Smeja. Škof Štumpf je mlade spodbudil, naj se pogumno podajajo v boj podobno kot sta to storila apostola Pavel in Marko. Tudi učenje za olimpijado je svojevrsten boj, ki so se ga lotili.

Pri maši jih je škof Štumpf povabil, naj bodo pogumni pričevalci za Jezusa. FOTO: Karlo Smodiš

Na koncu maše je župnik Simon vsem sodelujočem podelil diplome za sodelovanje, prvim trem ekipam pa še pokale in knjižne nagrade. Pa tudi kaj sladkega se je našlo za vsakega. Prvo mesto je zasedla ekipa Angeli varuhi iz domače župnije v sestavi treh petošolcev, Marije Casar, Ane Lucije Dragojlovič in Noaha Domonkoša.

Ekipa Angeli varuhi, ko še niso vedeli, da bodo zmagali. FOTO: Karlo Smodiš

Drugo mesto je zasedla bogojinska ekipa Smejevi prvaki, tretje pa ekipa iz Genterovec. Kot del nagrade se bodo prvouvrščeni udeležili izleta na Madžarsko, kjer bodo med drugimi obiskali kapelo v Sombotelu, v kateri je bil v duhovnika posvečen škof Smej.

Na grobu škofa Jožefa Smeja. FOTO: Karlo Smodiš

Po maši so na bližnjem pokopališču obiskali Smejev grob, prižgali sveče, zapeli in zmolili desetko rožnega venca. Ob prihodu nazaj na župnijsko dvorišče jih je že čakalo okrepčilo, zadišalo pa je tudi po domači specialiteti – langašu.